{"id":1093,"date":"2012-04-12T10:45:27","date_gmt":"2012-04-12T09:45:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1093"},"modified":"2012-04-12T10:53:16","modified_gmt":"2012-04-12T09:53:16","slug":"brstenje-vinske-trte-v-goriskih-brdih-v-letu-2012-in-prva-skropljenja-proti-akarinozi-ter-oidiju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1093","title":{"rendered":"Brstenje vinske trte v Gori\u0161kih Brdih v letu 2012 in prva \u0161kropljenja proti akarinozi ter oidiju"},"content":{"rendered":"<p>V lanskem letu smo fenofazo brstenja v Kojskem v Gori\u0161kih Brdih zabele\u017eili 4. aprila. Letos smo isti vinograd, v katerem rastejo sorte &#8216;Sauvignon&#8217;, &#8216;Modri pinot&#8217; in &#8216;Chardonnay&#8217;, prvi\u010d obiskali 27. marca. Brstenje se je tedaj pravkar pri\u010denjalo, vendar je bila ve\u010dina trt vseh treh sort \u0161e v fenofazi solzenja.<\/p>\n<p>Brstenje trte se pri\u010dne, ko se povpre\u010dne dnevne temperature za dalj\u0161i \u010das povzpnejo nad 8 &#8211; 12\u00b0C. Take temperature smo imeli v Gori\u0161kih Brdih letos skozi celoten marec, zato bi lahko pri\u010dakovali precej zgodnej\u0161e odganjanje vinske trte. Kot ka\u017ee je svoje prispevala tudi su\u0161a v prvih treh mesecih leto\u0161njega leta, ki je nekoliko zaustavila razvoj trte. Vseeno, razvoj je mo\u010dno odvisen od lege. Na najbolj\u0161ih vinogradni\u0161kih legah na gri\u010dih, ki so obrnjeni proti jugu in jugozahodu, so bile predvsem starej\u0161e trte sorte &#8216;Rebula&#8217;, ki v Brdih velja za poznej\u0161o sorto, precej bolj razvite, nekatere so imele \u017ee vidne kabrnike (BBCH53). Razlike so bile tudi med posameznimi trtami v vinogradu. Pri zgodnjih sortah v Kojskem, so rozge o\u010ditno dobro dozorele. Predvsem debelej\u0161e rozge, v katerih je zaloga hranilnih snovi ve\u010dja, so \u017ee imele razvit prvi list (BBCH11), medtem ko na tanj\u0161ih rozgah za\u010detka brstenja \u0161e ni bilo opaziti.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/thumbnails.php?album=65\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Brstenje vinske trte\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/fenofaze_trta\/brstenje2_1.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a> <a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/thumbnails.php?album=65\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Brstenje vinske trte\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/fenofaze_trta\/brstenje5.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a><\/p>\n<p>V primerjavi z lanskim letom so trte v Kojskem brstele ob prakti\u010dno enakem \u010dasu. Razvoj je bil hitrej\u0161i na drugih legah, v okolici Gorenjega Cerovega, Vi\u0161njevika, oziroma povsod tam, kjer je povpre\u010dna dnevna temperatura vi\u0161ja. Povpre\u010dne dnevne temperature v mesecu marcu 2012 v Gori\u0161kih Brdih so razvidne iz spodnjega grafa:<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Povpre\u010dne temperature v Gori\u0161kih Brdih - Marec 2012\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/VP\/marec2012\/povp_mar.jpg\" alt=\"\" width=\"605\" height=\"422\" \/><\/p>\n<p>Po\u010dasnej\u0161i je bil razvoj trte na obmo\u010dju Neblega, Vipol\u017e in Ceglega na italijanski strani meje. Povpre\u010dna temperatura v ni\u017eini je bila tudi do 3\u00b0C ni\u017eja kot v vi\u0161je le\u017ee\u010dih krajih, kar je predvsem posledica no\u010dne, oziroma jutranje inverzije. Najslab\u0161e so bile razvite trte na obmo\u010dju, ki ga je lani 22. julija prizadela to\u010da. Enoletni les je mo\u010dno po\u0161kodovan, brstenja 1. aprila \u0161e ni bilo opaziti (glej sliki spodaj):<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/displayimage.php?album=lastup&amp;cat=0&amp;pos=0\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Od to\u010de po\u0161kodovan enoletni les\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/Toca220711\/toca100.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a> <a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/displayimage.php?album=lastup&amp;cat=0&amp;pos=1\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Od to\u010de po\u0161kodovan enoletni les\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/Toca220711\/toca101.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a><\/p>\n<p>V primerjavi z lanskim letom torej velikih razlik v brstenju ni bilo. Mogo\u010de je bila nekoliko bolj zgodnja sorta &#8216;Rebula&#8217; na najbolj\u0161ih vinogradni\u0161kih legah. Rebula sicer po podatkih iz Ampelografskega vrta v Kromberku pri Novi Gorici, v povpre\u010dju brsti 8. aprila, &#8216;Chardonnay&#8217; 6. aprila, &#8216;Modri pinot&#8217; 30. marca. Podatki veljajo za obdobje 1999 &#8211; 2009.<\/p>\n<p>V za\u010detku aprila smo kon\u010dno dobili ve\u010dje koli\u010dine de\u017eja. Temperature so se predvsem po 8. aprilu precej zni\u017eale, saj povpre\u010dna dnevna temperatura ponekod ne dosega ve\u010d 8\u00b0C. Posledi\u010dno se je upo\u010dasnil razvoj trt. 9. aprila zjutraj se je temperatura marsikje spustila pod 0\u00b0C. V Gori\u0161kih Brdih so bili zabele\u017eeni naslednji temperaturni minimumi:<\/p>\n<ul>\n<li>Neblo -2,4\u00b0C<\/li>\n<li>Korada -2,4\u00b0C<\/li>\n<li>\u0160lovrenc -2,35\u00b0C<\/li>\n<li>Vipol\u017ee -1,7\u00b0C<\/li>\n<li>Vi\u0161njevik 0,0\u00b0C<\/li>\n<li>Biljana 0,2\u00b0C<\/li>\n<li>Kojsko 0,4\u00b0C<\/li>\n<li>Hum 0,7\u00b0C<\/li>\n<li>Kozana 1,2\u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<p>V \u0160lovrencu, Neblem in Vipo\u017eah je \u0161lo pod 0\u00b0C tudi \u0161e 10. aprila. Zabele\u017eene so bile naslednje temperature:<\/p>\n<ul>\n<li>\u0160lovrenc -1,2\u00b0C<\/li>\n<li>Neblo: -0,7\u00b0C<\/li>\n<li>Vipol\u017ee: -0,5\u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<p>V vi\u0161je le\u017ee\u010dih krajih je bilo precej topleje, med 1,7 in 3,1\u00b0C. Ker smo imeli 9. aprila \u0161e precej visoko zra\u010dno vlago je nastala slana. Iz razli\u010dnih krajev v Brdih prihajajo poro\u010dila o pozebi. Najve\u010d \u0161kode naj bi bilo na ko\u0161\u010di\u010dastem sadju, nekaj tudi na trti. O pomrznjenih mladikah na trti poro\u010dajo celo iz krajev z ve\u010djo nadmorsko vi\u0161ino, recimo iz Brestja.<\/p>\n<p>Ko trta pri\u010dne z brstenjem, se pri\u010dno razvijati tudi prve bolezni in \u0161kodljivci vinske trte. Med najpomembnej\u0161imi sta oidij (<em>Uncinula necator<\/em>) in pr\u0161ica trsne kodravosti, ali akarinoza (<em>Calepitrimerus vitis<\/em>). Oidij pri\u010dne svoj razvoj ob razpiranju o\u010des, vendar oku\u017eb sprva sploh ne opazimo. Prve plesnive prevleke postanejo vidne \u0161ele v maju. Varstvo pred oidijem je odvisno predvsem od razvoja bolezni v prej\u0161njem letu. \u010ce lani z oidijem nismo imeli te\u017eav, pri\u010dnemo \u0161kropiti \u0161ele skupaj s \u0161kropljenjem proti peronospori. V primeru, da smo v lanskem letu imeli te\u017eave z oidijem, moramo pri\u010deti z varstvom v \u010dasu razpiranja brstov. Uporabimo lahko \u017eveplove pripravke v pove\u010dani koncentraciji 2 % na hektar. Pri tem moramo biti pozorni na temperaturo zraka, saj \u017eveplovi pripravki slabo delujejo pri temperaturah pod 15\u00b0C. \u017dveplo deluje tudi na \u0161kodljive pr\u0161ice, medtem ko koristnih plenilskih pr\u0161ic ne prizadene, saj jih v \u010dasu brstenja na trti \u0161e ni veliko.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/displayimage.php?album=65&amp;pos=7\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft\" title=\"Iznaka\u017eena mladika\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/fenofaze_trta\/iznakazenost.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a>Pr\u0161ica trsne kodravosti je pr\u0161ica \u0161i\u0161karica s \u010drvi\u010dastim telesom. Povzro\u010da akarionzo, oziroma kodranje listja. Prezimuje pod luskolisti zimskih o\u010des, ali v razpokah lubja na starej\u0161em lesu. Ko zimska o\u010desa nabreknejo, se pri\u010dnejo hraniti na zasnovah mladik. \u0160koda je ve\u010dja v hladnih pomladih, ko je razvoj mladik po\u010dasen, bolj prizadete so poznej\u0161e sorte. \u010ce je na oko ve\u010d kot 100 pr\u0161ic, le to ne od\u017eene. Pri srednje velikem \u0161tevilu pr\u0161ic prihaja do zastoja pri odganjanju in zakrnelosti mladik. Listi\u010di so majhni, nagubani, izrazito dlakavi, krhki, \u017eli\u010dasto zviti, s skraj\u0161animi med\u010dlenki. Najnevarnej\u0161e je obdobje od odganjanja do velikosti mladik 30 cm. Pozneje se pr\u0161ice porazdelijo po listih in \u0161koda ni ve\u010d tako pomembna. Imajo 3 do 4 rodove letno. Poleti opazimo izmali\u010dene liste z drobnimi nekrotiziranimi pegami. \u010ce take liste pogledamo proti soncu, bomo opazili veliko \u0161tevilo drobnih zvezdastih presvetlitev.<\/p>\n<p>Pojav akarinoze je danes pogost predvsem pri mladih trtah in poznih sortah. Z varstvom pri\u010dnemo takoj ob odganjanju, oziroma nekoliko po\u010dakamo, da vidimo, kako odganjanje poteka. Velikost populacije dolo\u010dimo s pregledom o\u010des pod lupo s 30-kratno pove\u010davo. Pr\u0161ice najdemo neposredno pod luskolisti o\u010des. \u010ce na oko najdemo 5 &#8211; 10 pr\u0161ic, je potrebno zatiranje. Navadno zadostuje uporaba \u017eveplovih pripravkov. \u010ce se obseg \u0161kode iz leta v leti pove\u010duje, moramo opraviti na\u010drtno zatiranje.<\/p>\n<p>V primeru, da je temperatura vsaj del dneva nad 15\u00b0C lahko uporabimo:<\/p>\n<ul>\n<li>\u017eveplove pripravke v 2% koncentraciji<\/li>\n<li>apneno \u017evepleno brozgo v 20% koncentraciji<\/li>\n<\/ul>\n<p>U\u010dinkujejo \u0161e naslednji pripravki:<\/p>\n<ul>\n<li>mineralna olja v 3% koncentraciji pri porabi vode vsaj 400 do 600 l\/ha<\/li>\n<li>neemovo olje (NeemAzal)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Z uporabo akaricidov po\u010dakamo kak\u0161en dan ve\u010d, da dose\u017eemo dobro delovanje \u0161e na rde\u010do sadno pr\u0161ico (<em>Panonychus ulmi<\/em>). Uporabimo akaricide na podlagi fenpiroksimata (Ortus 5 SC), fenazakvina (Demitan), ali spirodiklofena (Envidor). Akaricidi, s katerimi zatiramo rde\u010do sadno pr\u0161ico, pogosto slabo u\u010dinkujejo na pr\u0161ice \u0161i\u0161karice. V avgustu akaricide uporabimo le v vinogradih, kjer so zares velike te\u017eave. V tem \u010dasu se pr\u0161ice selijo pod luskoliste. V ekolo\u0161ki pridelavi lahko uporabimo \u017eveplenoapneno brozgo in NeemAzal.<\/p>\n<p>Za nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev obi\u0161\u010dite podjetje <a href=\"http:\/\/www.enomarket.si\/\" target=\"_blank\">Enomarket d.o.o., v Kojskem<\/a>.<\/p>\n<p>Viri:<\/p>\n<ul>\n<li>Koro\u0161ec-Koruza Z., Rusjan D. 2011. Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte. Poro\u010dilo 2011. Biotehni\u0161ka fakulteta, Ljubljana, 3.<\/li>\n<li>Vr\u0161i\u010d S., Le\u0161nik M. 2010. Vinogradni\u0161tvo &#8211; druga dopolnjena izdaja. \u010cZD Kme\u010dki glas, Ljubljana, 403 str.<\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/www.fito-info.si\/\" target=\"_blank\">Agrometeorolo\u0161ke postaje na Fito-info<\/a><\/li>\n<li>Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V lanskem letu smo fenofazo brstenja v Kojskem v Gori\u0161kih Brdih zabele\u017eili 4. aprila. Letos smo isti vinograd, v katerem rastejo sorte &#8216;Sauvignon&#8217;, &#8216;Modri pinot&#8217; in &#8216;Chardonnay&#8217;, prvi\u010d obiskali 27. marca. Brstenje se je tedaj pravkar pri\u010denjalo, vendar je bila ve\u010dina trt vseh treh sort \u0161e v fenofazi solzenja. Brstenje trte se pri\u010dne, ko se [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[89,7,10],"tags":[651,153,100,94,649,328,212,63,91,250,650,26,75,88,648,577,231,140,594,656,653,25,652,118,211,657,159,96,142,45,92,330,647,119,655,654],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1093"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1093"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1093\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1095,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1093\/revisions\/1095"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1093"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1093"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1093"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}