{"id":1062,"date":"2012-04-05T16:38:27","date_gmt":"2012-04-05T15:38:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1062"},"modified":"2012-04-05T16:39:34","modified_gmt":"2012-04-05T15:39:34","slug":"hruseva-bolsica-cacopsylla-pyri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1062","title":{"rendered":"Hru\u0161eva bol\u0161ica (Cacopsylla pyri)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Na hru\u0161ki se pojavlja ve\u010d vrst bol\u0161ic, najbolj \u0161kodljivi sta navadna hru\u0161eva bol\u0161ica (Cacopsylla pyri<\/em>) ter velika hru\u0161eva bol\u0161ica (Cacopsylla pyrisuga<\/em>), manj pogosta je mala hru\u0161eva bol\u0161ica (Cacopsylla pyricola<\/em>). Vse bol\u0161ice izlo\u010dajo velike koli\u010dine medene rose, s katero onesna\u017eijo plodove. Na medeni rosi se nato razvijejo glive sajavosti, z njo se prehranjujejo tudi mravlje.<\/p>\n

Najnevarnej\u0161a je navadna hru\u0161eva bol\u0161ica, ki razvije \u0161tiri rodove letno. Hudi napadi so predvsem posledica nepravilne uporabe insekticidov ter neustrezne pridelovalne tehnologije. Mo\u010dan napad drevo oslabi v tej meri, da lahko preneha cveteti. Glavni naravni sovra\u017enik bol\u0161ice so plenilske stenice iz rodu Anthocoris<\/em> (cvetne stenice).<\/p>\n

Za uspe\u0161no zatiranje bol\u0161ic je pomembna pravilna izbira pripravkov za kemi\u010dno varstvo in ustrezna rez ter gnojenje. Ko izbiramo insekticide, upo\u0161tevamo stranske u\u010dinke na naravne sovra\u017enike in mo\u017enost nastanka odpornosti pri bol\u0161icah. Obseg populacije bol\u0161ic je tesno povezan z bujnostjo poganjkov, zato z zmernim gnojenjem in rezjo poskrbimo, da je rast umirjena.<\/p>\n

Li\u010dinke prvega stadija se hranijo le na najbolj ne\u017enih vr\u0161i\u010dkih poganjkov. \u010ce je poganjkov malo, je smrtnost prvega stadija ve\u010dja, \u010de jih je veliko, se obseg \u0161kodljivcev pove\u010da. V pregnojenih nasadih so te\u017eave ve\u010dje poleti. Da bi zmanj\u0161ali \u0161tevilo bol\u0161ic, uporabimo rastne regulatorje, ki omejijo rast poganjkov.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

Odrasli osebki navadne bol\u0161ice so veliki do 2,8 mm in prezimijo v nasadih pod listjem ter v rastlinskem drobirju. Ob toplem vremenu se preselijo na veje \u017ee konec februarja, oziroma v za\u010detku marca. Jaj\u010deca odlagajo \u017ee v marcu, vendar so pomembnej\u0161a jaj\u010deca, ki so odlo\u017eena od sredine aprila naprej. Slednje velja predvsem za notranjost Slovenije, saj so v leto\u0161njem letu hru\u0161ke pri\u010dele z vegetacijo v marcu in smo aprila zabele\u017eili \u017ee precej\u0161njo \u0161kodo na mladih drevesih. Jaj\u010deca so rumena do oran\u017ena. Samice jih najprej odlagajo na razpirajo\u010de se brste, nato na konice listi\u010dev in kasneje na konice poganjkov. Iz jaj\u010deca na spodnji strani izra\u0161\u010da trnast kavelj\u010dek, s katerim je usidrano na podlago, na drugi strani pa ima izrastek, ki je namenjen uravnavanju vlage in plinov. Prve splo\u0161\u010dene rde\u010deoke li\u010dinke najdemo na poganjkih konec aprila. Na Primorskem smo jih na\u0161li ob toplem marcu \u017ee konec tega meseca. Li\u010dinke gredo skozi pet stadijev preobrazbe, konec prve dekade maja se pojavijo odrasle bol\u0161ice prve poletne generacije (na Primorskem pride do pojava te generacije ustrezno prej, oziroma odvisno od vremenskih razmer).<\/p>\n

Varstvo temelji na oceni \u0161tevila bol\u0161ic. Marca ugotavljamo \u0161tevil\u010dnost populacije odraslih bol\u0161ic z metodo stresanja. S palico, ki jo oblo\u017eimo z gumo udarjamo po drevesu. \u010ce po 100 udarcih po vejicah ulovimo v lovilni lijak ve\u010d kot 100 do 150 bol\u0161ic, je zatiranje smiselno. V tem \u010dasu pri uporabi insekticidov ni nevarnosti za \u0161kodljive u\u010dinke na naravne sovra\u017enike. Uporabljamo insekticide na osnovi imidakloprida (Confidor SL 200, Kohinor SL 200), ali tiametoksama (Actara 25 WG), katerim dodajamo oljne pripravke za bolj\u0161i u\u010dinek. Pri odmerjanju olj moramo biti natan\u010dni, ker preveliki odmerki lahko povzro\u010dijo mo\u010dno mre\u017eavost plodi\u010dev in o\u017eige listov.<\/p>\n

Pred cvetenjem, ali po njem je prag \u0161kodljivosti 10 % napadenih cvetnih \u0161opov, maja pa \u010de je 15 % poganjkov naseljenih z nimfami prvega in drugega stadija. V tem \u010dasu uporabljamo insekticide na osnovi abamektina (Vertimec 1,8 % EC), ali acetamprida (Mospilan 20 SG). Za slednja je potrebno upo\u0161tevati 20 metrski, oziroma 50 metrski varovalni pas od voda 1. in 2. reda. Vsa sredstva so nevarna za \u010debele, zato pred njihovo uporabo poskrbimo za ukrepe varovanja \u010debel (pokosimo cveto\u010do podrast, prepre\u010dimo zana\u0161anje \u0161kropilne brozge na okoli\u0161ke rastline). Uporabi abamektina se sicer poizku\u0161amo izogibati, saj je zaradi visoke u\u010dinkovitosti nadomestilo za najte\u017eje primere. Junija bol\u0161ico zatiramo posredno z insekticidi, ki jih uporabljamo proti zavija\u010dem. Za nakup navedenih fitofarmacevtskih sredstev kontaktirajte Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a>.<\/p>\n

\u010ce smo spomladi bol\u0161ico temeljito zatrli in smo dosegli umirjeno rast poganjkov, lahko pri\u010dakujemo, da bodo kasneje razvoj bol\u0161ice zadr\u017eale plenilske stenice. Glede porabe vode pri \u0161kropljenju, prevladuje mnenje, da bolj\u0161e rezultate dose\u017eemo pri ve\u010dji porabi vode na hektar (vsaj 600 do 800 l\/ha).<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

Velika hru\u0161eva bol\u0161ica ima le en rod letno. Odrasli osebki so veliki 3,8 mm in oran\u017eno rjave barve. Prezimujejo v gozdovih na iglavcih. V nasade hru\u0161k se preselijo v za\u010detku aprila. Jaj\u010deca odlagajo na mlade listi\u010de, ki se zaradi izlo\u010dkov samic zna\u010dilno skodrajo. Li\u010dinke se pojavijo konec prve tretjine maja. Konec junija se odrasli osebki ponovno selijo v gozdove. Velika bol\u0161ica je \u0161kodljiva le v mladih nasadih, kjer zavira razvoj poganjkov, iz katerih nastane ogrodni les. Zatiramo jo z insekticidi, ki jih uporabljamo za navadno hru\u0161evo bol\u0161ico.<\/p>\n

Bol\u0161ice so prena\u0161alci fitoplazme ‘Pear decline’, zato je njihovo zatiranje posebej pomembno v nasadih, kjer se ta bolezen pojavlja v ve\u010dji meri.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n