{"id":1058,"date":"2012-04-04T18:24:57","date_gmt":"2012-04-04T17:24:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1058"},"modified":"2012-04-04T18:32:15","modified_gmt":"2012-04-04T17:32:15","slug":"cesnjev-brstni-molj-argyresthia-pruniella-in-crna-cesnjeva-us-myzus-cerasi-skodljivca-na-cesnji-prunus-avium","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1058","title":{"rendered":"\u010ce\u0161njev brstni molj (Argyresthia pruniella) in \u010drna \u010de\u0161njeva u\u0161 (Myzus cerasi), \u0161kodljivca na \u010de\u0161nji (Prunus avium)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>V \u010dasu brstenja, pa tudi \u0161e po koncu cvetenja se na \u010de\u0161nji pojavljajo nekateri \u0161kodljivci, ki lahko povzro\u010dijo veliko \u0161kodo. Med njimi omenimo sovko malega zimskega pedica (Operophtera<\/em> brumata<\/em>), hro\u0161\u010dka \u010dre\u0161njarja (Anthonomus rectirostris<\/em>), pa tudi drevesno ve\u0161\u010do \u010de\u0161njevega brstnega molja (Argyresthia pruniella<\/em>) in \u010drno \u010de\u0161njevo u\u0161 (Myzus cerasi<\/em>), dva \u0161kodljivca, ki si ju bomo tokrat natan\u010dneje ogledali.<\/p>\n

\u010ce\u0161njev brstni molj je pogost \u0161kodljivec, ki le redko razvije velike populacije. Obi\u010dajno je napadenih le nekaj odstotkov cvetov, ali plodi\u010dev. Prezimuje v stadiju jaj\u010deca v razpokah drevesne skorje. Jaj\u010deca so ovalna, olivno zelena s \u010drnimi pikami. Sprva belkaste gosenice se izle\u017eejo v \u010dasu razpiranja luskolistov in se zavrtajo v brste. Ob koncu brstenja, preden se cvetovi odprejo, opazimo ob\u017erte cvetne \u0161ope in izvotljene cvetove, ki so prepredeni z ne\u017eno paj\u010devino, v katerih je veliko drobnih \u010drnih iztrebkov ter 3 do 4 mm dolga zelenkasta gosenica. Ob koncu razvoja 6 mm gosenica objeda mlade liste, ki se \u0161ele razpirajo ter plodi\u010de. Tudi na listih opazimo veliko \u010drnih iztrebkov ter paj\u010devino. V literaturi zasledimo, da se gosenica zabubi v tleh oziroma v razpokah na deblu. V na\u0161em primeru smo bube opazili predvsem na listih. Ali gre za normalno obna\u0161anje \u0161kodljivca, ali je to zgolj zaradi hitrega razvoja listov v leto\u0161njem toplem marcu, ki nudijo primerno zato\u010di\u0161\u010de za bubo, ne vemo.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

Zatiranje \u010de\u0161njevega brstnega molja je redko potrebno. Prag \u0161kode je pri 5 odstotkih napadenih cvetnih \u0161opov. \u010ce pri spomladanskih \u0161kropljenjih uporabimo oljne pripravke proti malemu zimskemu pedicu, zatremo tudi goseni\u010dice molja, ki se prav takrat izlegajo. Za varstvo pred \u0161kodljivcem je pri nas registririran le insekticid NeemAzal z aktivno snovjo azadirahtin, katera je izvle\u010dek pe\u0161k tropskega drevesa neem (Azadirachta indica<\/em>). Sredstvo je dovoljeno tudi v ekolo\u0161ki pridelavi in ni strupeno za \u010debele. Sredstvo lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a>.<\/p>\n

\u010crno \u010de\u0161njevo u\u0161 prepoznamo po kodranju listja na napadenih drevesih ter izlo\u010danju medene rose, s katero se hranijo mravlje, ki so zato do u\u0161i za\u0161\u010ditni\u0161ke. \u010ce skodrane, oziroma zvite liste razpremo, na spodnji strani najdemo velike populacije \u010drnih u\u0161i.<\/p>\n

Telo \u010drne \u010de\u0161njeve u\u0161i je hru\u0161kasto oblikovano, zgoraj \u010drne, spodaj rjave barve, veliko od 2 do 4 mm. Krilata oblika samice je svetle\u010de \u010drne barve in je velika do 2,4 mm. U\u0161 prezimuje v obliki jaj\u010deca, ki je ovalne oblike in \u010drne barve. Na mladih \u010de\u0161njevih drevesih jaj\u010deca najdemo ob bazi brstov. Temeljnice se izle\u017eejo aprila, ob nabrekanju brstov. V toplih pomladih, kakr\u0161na je bila leto\u0161nja, se to lahko zgodi \u017ee prej, ko vsota aktivnih temperatur (se\u0161tevek temperatur nad pragom 10\u00b0C) dose\u017ee 44 do 61\u00b0C. Na mladih drevesih se \u0161kodljivec najraje hrani na spodnji strani listov v zgornjem delu kro\u0161nje, na starej\u0161ih drevesih pa na listih bli\u017eje tlem. Hrani se s sesanjem na listnih \u017eilah. Napadeni listi pri\u010dnejo zaostajati v rasti, se skodrajo in kasneje po\u010drnijo ter posu\u0161ijo. Poleti u\u0161 migrira na sekundarne gostitelje, plevele iz rodov Galium, Veronica, Euphrasia <\/em>in Bidens<\/em>. Poleti, ob visokih temperaturah, je aktivnost samic manj\u0161a. Najbolje se po\u010dutijo pri temperaturah med 25 in 28\u00b0C ter 70 – 80 % relativni zra\u010dni vlagi. \u017divljenska doba samic je 20 do 52 dni. V tem \u010dasu partenogenetsko izle\u017ee 60 do 120 li\u010dink. Letno se pojavi 10 do 16 generacij. Spolna oblika se pojavi septembra, v oktobru samica izle\u010de 3 do 5 jaj\u010dec v bli\u017eini brstov. Izleganje jaj\u010dec traja do odpadanja listja.<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

\u010crna \u010de\u0161njeva u\u0161 ima \u0161tevilne naravne sovra\u017enike, med njimi \u0161tevilne polonice in druge vrste. Nekatere navajamo tukaj: Anthocoris nemorum <\/em>L., Forficula auricularia<\/em> L., Adalia bipunctata<\/em> L., Propylaea 14-punctata<\/em> L., Coccinella septempunctata<\/em> L., C. quinquepunctata<\/em> L., Adonia variegata<\/em> Goeze, Chrysopa perla<\/em> L., Ch. carnea<\/em> Steph., Syrphus corollae<\/em> F., S. balteatus<\/em> Deg., S. ribesii <\/em>L., Ephedrus persicae<\/em> Frogg., E. plagiator <\/em>N., E. cerasicola<\/em> Stary, Praon volucre<\/em> Hal.<\/p>\n

Kemi\u010dno zatiranje \u0161kodljivca opravimo po cvetenju, prag \u0161kode je pri 3 % napadenih poganjkov. Po tehnolo\u0161kih navodilih za integrirano pridelavo so za ta namen pri nas dovoljena sredstva Confidor 200 SL in Kohinor 200 SL (aktivna snov imidakloprid), NeemAzal – T\/S (azadirahtin A) ter Calypso SC 480 (tiakloprid). Pri slednjem je potrebno upo\u0161tevati 50 metrski netretiran varnostni pas od meje brega voda 1. in 2. reda. Vsa sredstva razen NeemAzal-a so strupena za \u010debele, zato moramo upo\u0161tevati napotke za za\u0161\u010dito \u010debel. Sredstva za zatiranje \u010drne \u010de\u0161njeve u\u0161i lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a>.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n