{"id":1042,"date":"2012-03-27T20:03:26","date_gmt":"2012-03-27T19:03:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1042"},"modified":"2012-03-27T21:42:21","modified_gmt":"2012-03-27T20:42:21","slug":"mutualisticen-odnos-med-mravljami-in-cesnjo-prunus-avium","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1042","title":{"rendered":"Mutualisti\u010den odnos med mravljami in \u010de\u0161njo (Prunus avium)"},"content":{"rendered":"

Mravlje na sadnem drevju najve\u010dkrat prepoznavamo kot slabo znamenje. Bodisi se hranijo z nektarjem v cvetovih in pri tem ne pride do oploditve, bodisi jim vir hrane predstavlja medena rosa, ki jo izlo\u010dajo \u0161kodljive \u017eu\u017eelke, kot so listne u\u0161i, ali kaparji. Vendar v naravi poznamo tudi primere, ko so mravlje lahko rastlinam koristne. Tako je recimo pri \u010de\u0161nji (Prunus avium<\/em>), kar si bomo ogledali v dana\u0161njem \u010dlanku.<\/p>\n

\"\"<\/a>V tem \u010dasu so \u010de\u0161nje na Primorskem \u017ee v polnem cvetenju, nekatera mlaj\u0161a drevesa, ki so bolj izpostavljena su\u0161i, pa \u0161ele odganjajo. Mladi, so\u010dni listi\u010di so privla\u010dna hrana za \u0161tevilne \u017eu\u017eelke. Vendar je \u010de\u0161nja razvila sistem, s katerim se le teh u\u010dinkovito obrani. Pri pregledu mladih listi\u010dev, boste na listnih pecljih opazili majhne, rde\u010de kroglaste izbokline, ki \u0161e najbolj spominjajo na jaj\u010deca \u017eu\u017eelk. Gre za posebne \u017eleze, ki izlo\u010dajo nektar. Na ta na\u010din drevo privablja mravlje, ki se s tem nektarjem hranijo. \u010ce se ob \u017elezah pojavi druga \u017eu\u017eelka, ki se ho\u010de z njim prav tako prehranjevati, mravlje reagirajo za\u0161\u010ditni\u0161ko, podobno kot do u\u0161i in kaparjev in \u017eu\u017eelko od\u017eenejo. S tem u\u010dinkovito prepre\u010dujejo \u0161kodo, ki bi na drevesu lahko nastala zaradi \u0161kodljivih organizmov.<\/p>\n

Na za\u010detku smo omenili, da se mravlje rade hranijo z nektarjem v cvetovih in s tem zmanj\u0161ajo oploditev. Nektarne \u017eleze na listnih pecljih mravlje preusmerijo s cvetov in s tem omogo\u010dijo opra\u0161evalcem bolj\u0161i dostop ter posledi\u010dno vplivajo na bolj\u0161o oploditev. Koli\u010dina nektarja, ki se izlo\u010di preko \u017elez na pecljih, je majhna. S tem drevo poskrbi, da se morajo mravlje vseskozi gibati od lista do lista, ter s tem zagotovijo za\u0161\u010dito na celotni rastlini.<\/p>\n

Tretja funkcija nektarnih \u017elez je nekoliko druga\u010dna. \u017dleze so podobne jaj\u010decam \u017eu\u017eelk. Le te se nerade odlo\u010dajo za izleganje jaj\u010dec na rastlinah, kjer \u017ee vidijo druga jaj\u010deca. Na ta na\u010din rastlina \u0161\u010diti samo sebe z uporabo vizualne prevare.<\/p>\n

Fotografije nektarnih \u017elez na mladem \u010de\u0161njevem drevesu:<\/p>\n

\"\" <\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

\u017dleze, ki proizvajajo nektar najdemo na \u0161tevilnih rastlinah, recimo na rodovih Prunus<\/em>, Populus<\/em>, Crataegus<\/em>, Sambucus<\/em>, Viburnum<\/em>, Rosa<\/em>, Acacia<\/em> ter Quercus<\/em>. Raziskave ka\u017eejo, da so rastline, ki te \u017eleze imajo in je nanje dostop mravljam onemogo\u010den, vedno mo\u010dno napadene s strani raznih \u0161kodljivih organizmov. Nekatere rastline nektar proizvajajo prav v \u010dasu izleganja \u0161kodljivih organizmov. Majhne li\u010dinke slednjih mravlje hitro napadejo in odnesejo v mravlji\u0161\u010da.<\/p>\n

Na spodnjem videu si lahko ogledate odli\u010den prikaz tega odnosa med mravljami in rastlino:
\n