Tokrat smo pripravili prevod \u010dlanka, ki opisuje norve\u0161ko raziskavo pokrivanja dreves \u010de\u0161enj s polietilenskimi strehami v \u010dasu zorenja. Cilj takega po\u010detja je pove\u010danje \u0161tevila plodov, ki so primerni za tr\u017eenje. Originalni naslov \u010dlanka se glasi: ‘Rain Protective Covering of Sweet Cherry Trees – Effects of Different Covering Methods on Fruit Quality and Microclimate’, v prevodu: ‘Za\u0161\u010dita \u010de\u0161enj pred de\u017ejem – Vplivi razli\u010dnih metod pokrivanja na kvaliteto plodov in mikroklimo’. \u010clanek je bil napisan leta 2003, a ker gre za vselej aktualno tematiko kar se \u010de\u0161enj ti\u010de, bi stvar utegnila zanimati koga od pridelovalcev. Povezavo do originalnega \u010dlanka najdete na dnu \u010dlanka.<\/p>\n
UVOD<\/p>\n
\u010ce\u0161nje po svetu rastejo v razli\u010dnih klimatskih pogojih. Pogost problem pri njihovi pridelavi je pokanje plodov ob de\u017eju v \u010dasu zorenja. Pokrivanje dreves s strehami je u\u010dinkovita metoda za zmanj\u0161anje pokanja plodov, ki je bila preizku\u0161ana v dr\u017eavah kot so Anglija, Nem\u010dija, Izrael, Nova Zelandija, Norve\u0161ka, \u0160vica in ZDA. Mnoge raziskave tega podro\u010dja se ne ukvarjajo s spremembami mikroklime pod takimi strehami in uplivi le teh na kvaliteto plodov.<\/p>\n
V temu \u010dlanku je opsan vpliv pokrivanja dreves na pokanje plodov. Drevesa so bila pokrita 3 tedne pred za\u010detkom obiranja. Uporabili so tri razli\u010dne metode pokrivanja in spremljali njihov vpliv na odstotek plodov primernih za tr\u017eenje, kvaliteto plodov in mikroklimo dreves.<\/p>\n
MATERIAL IN METODE<\/p>\n
Rastlinski material in zasnova poizkusa<\/strong><\/p>\n Opravili so blo\u010dne poizkuse v \u0161tirih blokih, v vsakem so bile 4 razli\u010dne metode pokrivanja dreves. Poizkus je potekal v raziskovalnem centru Ullensvang (60\u00b0 severno) na Norve\u0161kem. Sadovnjak je bil zasajen na hribu, nagnjenost pobo\u010dja, ki je bilo obrnjeno proti zahodu, je zna\u0161ala 30\u00b0. Tla je sestavljal ilovnat pesek, koli\u010dina organske snovi je bila velika. \u010ce\u0161nje sorte ‘Van’ so bile cepljene na podlago ‘Colt’ in posajene leta 1991. Sadilne razdalje so bile 2\u00d74 metre, drevesa so bila visoka 3 metre. Poizkus je bil izveden v letih 1994 in 1995. Nasad je bil oskrbovan v skladu s standardnimi postopki, gnojen, kaplji\u010dno namakan, s herbicidnim pasom. Opravljena so bila 3 do 4 \u0161kropljenja s fungicidi. V vsakem obravnavanju so bila tri drevesa, vzorci so bili vselej pobrani iz srednjega drevesa.<\/p>\n Drevesa so bila pokrita na tri na\u010dine:<\/p>\n Dvokapne strehe so bile iz polieteilena v velikosti 4,5\u00d77 m, podprte z \u017eico in lesenimi koli. Z vrvmi so bile privezane na drevesa v sosednji vrsti. Streha v obliki de\u017enika je pokrivala vsako drevo posebej. Velika je bila 4,5\u00d74,5 m in pritrjena na kol ob drevesu ter dodatno na kline v tleh.<\/p>\n Meritve mikroklime<\/strong><\/p>\n Vsako uro so merili temperaturo in relativno vlago <\/strong>ter omo\u010denost lista v kro\u0161nji posameznega drevesa, poleg tega pa \u0161e temperaturo in relativno vlago na vi\u0161ini 2 metrov v posamezni vrsti sadovnjaka. Iz meritev relativne vlage so izra\u010dunali parni pritisk. Urne meritve so nadalje razdelili v tri obdobja dneva, dan (8:00 – 19:00), zoro in mrak (4:00 – 7:00 in 20:00 – 22:00) ter no\u010d (23:00 do 3:00). Meritve koli\u010dine padavin in son\u010dnega sevanja so pridobili iz avtomatske vremenske postaje, ki je bila postavljena 200 m pro\u010d od sadovnjaka.<\/p>\n Meritve kvalitete plodov<\/strong><\/p>\n Ko so \u010de\u0161nje na nepokritih drevesih dosegle polno zrelost, so pobrali 150 plodov iz vsakega drevesa. v letu 1994 naklju\u010dno iz celega drevesa, v letu 1995 pa 50 iz dna, 50 iz sredine in 50 plodov z vrha kro\u0161nje. Preverili so zunanjo in notranjo kvaliteto. Pridelek primeren za trg (zdrav in nepo\u0161kodovan) so stehtali in zabele\u017eili odstotek izlo\u010denih plodov (mehanske po\u0161kodbe, po\u0161kodbe zaradi ptic in \u017eu\u017eelk). Posebej so zabele\u017eili vse plodove z gnilobo in po\u010dene plodove. Ocenili so stopnjo dozorelosti ter izmerili koli\u010dno suhe snovi, barvo, skupne kisline in pH. Poleg tega so ugotavljali tudi \u010dvrstost povrhnjice plodov.<\/p>\n REZULTATI<\/p>\n Klima<\/strong><\/p>\n V letu 1994 je bilo 13 dni s padavinami (28 % celotnega \u010dasa poizkusa), padlo je 43 mm de\u017eja. V letu 1995 je bilo 9 dni s padavinami (16 % \u010dasa), padlo je 66 mm de\u017eja. Koli\u010dina son\u010dnega sevanja je bila manj\u0161a v letu 1994, povpre\u010dno dnevno sevanje v \u010dasu poizkusa je zna\u0161alo 163,2 W\/m2 (1994) in 145,8 W\/m2 (1995).<\/p>\n Pridelek<\/strong><\/p>\n Pri vseh na\u010dinih pokrivanja dreves, je bilo zna\u010dilno manj po\u010denih in gnilih plodov. Med razli\u010dnimi metodami pokrivanja ni bilo razlik. Manj bolezni je bilo v letu 1995, pokanje se je pojavljalo v isti meri v obeh letih. Prevladovale so bolezni cvetna monilija (Monilinia laxa<\/em>) <\/em>in siva plesen (Botrytis cinerea<\/em>). Odstotek izlo\u010denih plodov je bil enak pri vseh obravnavanjih. Koli\u010dina pridelka neprimernega za trg na nepokritih drevesih je bila zna\u010dilno vi\u0161ja v letu 1994, ne pa tudi v letu 1995.<\/p>\n Primerjava posameznih obravnavanj v letu 1994 (pridelek na drevo (kg) \/ po\u010deni plodovi (%) \/ plodovi z gnilobo (%) \/ izlo\u010deni plodovi (%)):<\/p>\n Primerjava posameznih obravnavanj v letu 1995 (pridelek na drevo (kg) \/ po\u010deni plodovi (%) \/ plodovi z gnilobo (%) \/ izlo\u010deni plodovi (%)):<\/p>\n Mikroklima<\/strong><\/p>\n Spremembe temperature med dnevom in no\u010djo v kro\u0161ji dreves so bile najve\u010dje pri pokrivanju z de\u017enikom. Pri ostalih na\u010dinih pokrivanja so bile razlike v primerjavi s kontrolo majhne. Podobni so rezultati v primeru parnega tlaka in son\u010dnega sevanja. Najve\u010dje razlike temperature med de\u017eniki in kontrolo so bile opa\u017eene v dneh z visoko vrednostjo son\u010dnega sevanja. Na obla\u010dne dni so bile razlike majhne. Temperature so bile pod de\u017eniki pono\u010di ni\u017eje kot pri ostalih na\u010dinih pokrivanja. \u0160tevilo ur z omo\u010denim listom je bilo najvi\u0161je pri nepokritih drevesih in le malo manj\u0161e pri drevesih pokritih z de\u017enikom. Listi nepokritih dreves so bili \u010dez dan mokri ve\u010d \u010dasa v primerjavi z drevesi pod de\u017eniki. Situacija je bila obrnjena pono\u010di. Ob zori in mraku je bil \u010das omo\u010denosti pri obeh obravnavanjih enak. \u010cas omo\u010denosti pri dvokapnih strehah je bil nizek, a ni\u017eji pri stalno pokritih drevesih.<\/p>\n \u0160tevilo ur omo\u010denosti lista pri posameznih obravnavanjih (nepokrito \/ dvokapna – stalno pokrito, dvokapna – pokrito ob de\u017eju \/ de\u017enik) – skupni \u010das pokritosti 507 h:<\/p>\n Kvaliteta plodov<\/strong><\/p>\n \u010ce\u0161nje z dreves pokritih z de\u017enikom so bile manj dozorele. V letu 1995 je bila pri teh plodovih opazna tudi slab\u0161a obarvanost, manj je bilo suhe snovi. Ostali parametri kvalitete se niso razlikovali od drugih na\u010dinov pokrivanja. Primerjave plodov iz razli\u010dnih delov drevesa pri \u010de\u0161njah pokritih z de\u017enikom so pokazale, da se z vi\u0161ino zmanj\u0161uje obarvanost, koli\u010dina suhe snovi in zrelost. Pri vseh ostalih na\u010dinih pokrivanja so bili rezultati obratni.<\/p>\n DISKUSIJA<\/p>\n Pri vseh na\u010dinih pokrivanja se je pove\u010dala koli\u010dina pridelka primernega za trg. Zmanj\u0161ala se je koli\u010dina po\u010denih in gnilih plodov v primerjavi s kontrolo. O podobnih rezultatih so poro\u010dali tudi iz drugih dr\u017eav, v katerih so take raziskave potekale. Ker so bile strehe neprepustne za vodo, je lahko pri\u0161lo do razvoja bolezni zgolj zaradi vode, ki je pod strehami nastala zaradi kondenzacije. Ve\u010djo omo\u010denost lista so zaznali pod de\u017eniki, vendar se koli\u010dina gnilih plodov ni pove\u010dala. To lahko delno razlo\u017eimo z manj\u0161o dozorelostjo plodov v tem obravnavanju, saj so plodovi bolj ob\u010dutljivi za gnilobo, ko so v polni zrelosti, delno pa s \u0161tevilom obla\u010dnih dni, katerih posledica so bile manj\u0161e temperaturne razlike med dnevom in no\u010djo. Posledi\u010dno je bilo manj kondenzacije. Pod dvokapnimi strehami je bilo kondenzacije manj, najbr\u017e zaradi bolj\u0161ega pretoka zraka na nagnjenem pobo\u010dju.<\/p>\n Vi\u0161je temperature in parni tlak, ki so bili zabele\u017eeni pod de\u017eniki, lahko podalj\u0161ajo \u010das dozorevanja. Pri dvokapnih strehah niso opazili zastoja v dozorevanju, kar je najbr\u017e posledica mladosti dreves in gojitvene oblike. Nekatere druge raziskave so pokazale spremembe temperature in kvalitete plodov tudi pri dvokapnih strehah. V pri\u010dujo\u010di raziskavi so bile te razlike majhne. Vzrok za to bi lahko bil v visokem \u0161tevilu obla\u010dnih dni, ko so bile temperaturne razlike manj\u0161e, povi\u0161anje temperature pod strehami pa je bilo zabele\u017eeno le v son\u010dnih dneh. Takih dni je bilo ve\u010d v letu 1995, ko je bila kvaliteta plodov pod de\u017eniki bolj o\u010ditna. Podobne u\u010dinke gre pri\u010dakovati v sadovnjakih v ravnini, kjer je vertikalno gibanje zraka omejeno.<\/p>\n Negativen u\u010dinek pokrivanja na kvaliteto pridelka je zanemarljiv v primerjavi s pove\u010danjem pridelka primernega za prodajo na trgu celo pri drevesih pokritih z de\u017enikom. Vendar avtorji raziskave in tudi pridelovalci \u010de\u0161enj streh v obliki de\u017enikov ne priporo\u010dajo zaradi visokih stro\u0161kov postavitve. Zakasnelo dozorevanje pa lahko ugodno vpliva na podalj\u0161anje sezone tr\u017eenja \u010de\u0161enj. Odstranjevanje dvokapnih streh v suhem vremenu je bolj smiselno v suhih klimah in v sadovnjakih v ravnini.<\/p>\n Slike vseh opisanih streh najdete v originalnem \u010dlanku na spodnji povezavi:<\/p>\n\n
\n
\n
\n