{"id":1010,"date":"2012-02-27T16:09:03","date_gmt":"2012-02-27T15:09:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1010"},"modified":"2012-02-27T16:22:10","modified_gmt":"2012-02-27T15:22:10","slug":"plodova-vinska-musica-drosophila-suzukii-nova-groznja-vinogradnikom-in-sadjarjem-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1010","title":{"rendered":"Plodova vinska mu\u0161ica (Drosophila suzukii), nova gro\u017enja vinogradnikom in sadjarjem v Sloveniji"},"content":{"rendered":"<p>V zadnjem \u010dasu smo veliko pisali predvsem o vremenu, a sedaj je pomlad pred vrati in med nas se vra\u010dajo rastlinske bolezni in \u0161kodljivci, na katere se bo potrebno tudi letos ustrezno pripraviti. Za za\u010detek opi\u0161imo novega \u0161kodljivca, najdenega tudi v Sloveniji, ki utegne v bli\u017enji prihodnosti postati zelo pomemben tako za sadjarje, kot tudi za vinogradnike. Gre za plodovo vinsko mu\u0161ico (<em>Drosophila suzukii<\/em>), muho iz dru\u017eine vinskih mu\u0161ic (<em>Drosophilidae<\/em>, <em>Diptera<\/em>), ki se je k nam najverjetneje raz\u0161irila iz Kitajske. V nasprotju z navadno vinsko mu\u0161ico (<em>Drosophila melanonogaster<\/em>), se plodova vinska mu\u0161ica hrani in razmno\u017euje v plodovih sadnih rastlin med zorenjem. S tem lahko povzro\u010di veliko gospodarsko \u0161kodo!<\/p>\n<p>RAZ\u0160IRJENOST<\/p>\n<p>Gre za tujerodno vrsto, ki izvira iz jugovzhodne Azije (Kitajska, Japonska), kjer prav tako povzro\u010da \u0161kodo. Skoraj hkrati je bila najdena v Severni Ameriki in Evropi. V ZDA so jo na\u0161li leta 2008 na Floridi, v Kaliforniji in Oregonu, v Evropi pa na severu Italije v pokrajini Alto Adige leta 2009. Kmalu so sledila poro\u010dila o najdbah \u0161e iz \u0160panije (Katalonija &#8211; 2009), od koder so v letu 2011 \u017ee poro\u010dali o 100 % \u0161kodi na jagodah in \u010de\u0161njah, juga Francije ter Korzike (2010), kjer je \u0161koda na jagodah dosegala 50 &#8211; 100 % ter \u0160vice (2011). Tako v Franciji, kot v Italiji so zaznali znatno \u0161kodo na ko\u0161\u010di\u010dastem sadju.<\/p>\n<p>V Sloveniji smo plodovo vinsko mu\u0161ico prvi\u010d na\u0161li leta 2010, na grozdju &#8216;Izabela&#8217; (<em>Vitis labrusca <\/em>&#8216;Isabella&#8217;) na zasebnem vrtu pri Novi Gorici. Kasneje je bila najdena tudi na malinah. Danes je \u017ee raz\u0161irjena po skoraj vsej dr\u017eavi, na Primorskem so jo na\u0161li tudi v Gori\u0161kih Brdih, Slovenski Istri, Krasu in zgornji So\u0161ki dolini, skratka povsod, kjer so strokovnjaki postavili vabe. Domneva se, da je bila pri nas navzo\u010da \u017ee prej, a smo jo opazili \u0161ele, ko je za\u010dela povzro\u010dati \u0161kodo. Pove\u010dan pojav sadne gnilobe na ko\u0161\u010di\u010darjih (\u010de\u0161nje in nektarine) v zadnjih letih, bi lahko bil posledica napadov plodove vinske mu\u0161ice.<\/p>\n<p>Zemljevid raz\u0161irjenosti plodove vinske mu\u0161ice v Sloveniji (zadnja posodobitev &#8211; december 2011, vir &#8211; FURS):<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"FURS\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Bolezni_drosophila\/image002.jpg\" alt=\"\" width=\"604\" height=\"396\" \/><\/p>\n<p>KARANTENSKI STATUS<\/p>\n<p>Ker gre v Evropi za povsem nov, tujeroden organizem, je evropska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) \u0161e ni uvrstila med karantenske organizme. Trenutno je uvr\u0161\u010dena na previdnostni seznam, ocena tveganja pa je \u0161e v izdelavi. Po prvih ocenah bi lahko postala pomemben \u0161kodljivec v pridelavi jagodi\u010dastega sadja ter grozdja.<\/p>\n<p>OPIS \u0160KODLJIVCA, \u0160KODA IN RAZVOJNI KROG<\/p>\n<p>Plodova vinska mu\u0161ica je po velikosti in barvi podobna ostalim mu\u0161icam iz rodu <em>Drosophila<\/em>. Samice so velike 3,2 &#8211; 3,4 mm, samci 2,6 &#8211; 2,8 mm. Je rumenkaste barve, ima rde\u010de o\u010di, samci imajo na krilih okroglo \u010drno liso, kar je glavni razpoznavni znak vrste. Samico lahko od drugih vrst rodu <em>Drosophila<\/em> lo\u010dimo le po nazob\u010dani leglici pri mikroskopskem pregledu, s katero prere\u017eejo povrhnjico plodov in odlo\u017eijo jaj\u010deca. Na mestu po\u0161kodbe se naselijo glive, ki povzro\u010dajo sadno gnilobo. Te se lahko raz\u0161irijo naprej na druge zdrave plodove. Plod se lahko posu\u0161i, ali zgnije. Na mestu po\u0161kodbe nastane v plodu okroglasta odprtina.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Samec\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Bolezni_drosophila\/samec.jpg\" alt=\"\" width=\"200\" height=\"149\" \/> <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Samica\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Bolezni_drosophila\/samica.jpg\" alt=\"\" width=\"200\" height=\"147\" \/> <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Po\u0161kodbe plodu\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Bolezni_drosophila\/plod.jpg\" alt=\"\" width=\"200\" height=\"180\" \/><\/p>\n<p>Klju\u010di za dolo\u010danje plodove vinske mu\u0161ice:<\/p>\n<ul>\n<li><a href=\"http:\/\/www.ipm.ucdavis.edu\/PDF\/PMG\/SWD-ID-Dsuzukii.pdf\" target=\"_blank\">Identifikacija plodove vinske mu\u0161ice<\/a> (pdf)<\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/www.ipm.ucdavis.edu\/PDF\/PMG\/SWD_IDCard.pdf\" target=\"_blank\">Identifikacija samcev in samic<\/a> (pdf)<\/li>\n<\/ul>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft\" title=\"Li\u010dinke v plodu\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Bolezni_drosophila\/licinke.jpg\" alt=\"\" width=\"199\" height=\"133\" \/>\u0160kodljivec pre\u017eivi kot odrasla muha na zavetnih mestih in v \u010dlove\u0161kih bivali\u0161\u010dih. Letati pri\u010dne spomladi, ko se povpre\u010dne dnevne temperature dvignejo nad 10\u00b0C. Plodne samice odlo\u017eijo jaj\u010deca v zore\u010de plodove. Jaj\u010deca so majhna, podolgovata, bele barve, z dvema dolgima nitastima izrastkoma, ki slu\u017eita za preskrbo jaj\u010deca z zrakom. \u017derke so prozorne do umazano belkaste, brez glave in nog. Odrasle merijo 3 &#8211; 4 mm. Izle\u017eejo se po 1 &#8211; 3 dneh in se pri\u010dnejo hraniti z mehkim tkivom plodov, ki se postopoma spremeni v zdrizasto gmoto. Na mestu po\u0161kode se povrhnjica po 2 do 3 dneh ugrezne. Notranjost plodu se spremeni v zdrizasto gmoto, katero napadejo razli\u010dne glive in plesni. Napadeni plodovi se skr\u010dijo in segnijejo, oziroma v suhem vremenu posu\u0161ijo. Li\u010dinke se zabubijo blizu izhoda iz plodu, ali v zemlji pod drevesom. Bube so sod\u010dkaste oblike, velike 3 mm, sprva rumene, nato rde\u010dkasto rjave. Razvojni krog od jaj\u010deca do odrasle muhe traja 15 dni. Mu\u0161ica ima lahko v enem letu v na\u0161ih razmerah 10 rodov. Razmno\u017eevalni potencial vrste je zelo velik, saj ena mu\u0161ica dnevno odlo\u017ei 7 &#8211; 16 jaj\u010dec, v \u017eivljenjski dobi pa do 300 jaj\u010dec. Po 10 rodovih njeno potomstvo \u0161teje kar 5904900000000000000000000 osebkov. Veliko? To pomeni, da iz ene mu\u0161ice dobimo 6 septiljonov potomk.<\/p>\n<p>GOSTITELJSKE RASTLINE<\/p>\n<p>Mu\u0161ica napada plodove od za\u010detka zorenja, do obiranja ter plodove v skladi\u0161\u010dih. Je izrazit polifag, saj se lahko hrani na jagodah, marelicah, \u010de\u0161njah, breskvah, nektarinah, malinah, borovnicah, robidah, grozdju, smokvi, kakiju, slivah, v\u010dasih na jabolkih in na \u0161tevilnih divje rasto\u010dih rastlinah (krhlika, maline, robide, borovnice, bezeg). V Italiji so doslej najve\u010d \u0161kode zaznali na \u010de\u0161njah in vi\u0161njah. Breskve so na napade bolj odporne zaradi dla\u010dic na plodovih.<\/p>\n<p>\u0160IRJENJE<\/p>\n<p>Na kraj\u0161e razdalje se mu\u0161ica \u0161iri s preletom in prometnimi ter transportnimi sredstvi, na dalj\u0161e razdalje pa preko napadenih plodov, ali z embala\u017eo. Na hitrost \u0161irjenja vplivajo tudi okoljski dejavniki, toplo vreme v septembru, ko zorijo \u0161tevilni plodovi tudi divje rasto\u010dih rastlin. Takrat je potencial za razmno\u017eevanje plodove vinske mu\u0161ice mo\u010dno pove\u010dan. Zgodnej\u0161i pojav poleti je lahko posledica napada na \u010de\u0161njah, vi\u0161njah in jagodah. Poleti pogosto migrira na vi\u0161je nadmorske vi\u0161ine, saj poletno vro\u010dino slabo prena\u0161a. Tam se zelo namno\u017ei. V vetrovnemu vremenu ne leti.<\/p>\n<p>MONITORING<\/p>\n<p>Ker so mu\u0161ice majhne in zelo podobne sorodnim vrstam, jih ni mogo\u010de spremljati vizualno, zato uporabljamo razli\u010dne tehnike privabljanja in ulova. Najpogosteje uporabljamo razne prehranske vabe. Zanje uporabimo pollitrske plasti\u010dne steklenice za vodo. V zgornjo polovico le teh zavrtamo nekaj lukenj 5 &#8211; 10 mm premera, ki bodo slu\u017eile kot vstopno mesto za muhe. Na dno steklenice nalijemo 1 dcl jabol\u010dnega, ali vinskega kisa, ali pa pripravimo suspenzijo kru\u0161nega kvasa (20 g kvasa na 1 dcl vode), dodamo kavno \u017eli\u010dko sladkorja in pustimo, da en dan fermentira pri sobni temperaturi. Steklenice obesimo v bli\u017eino, ali na gostiteljska drevesa. Steklenice po nekaj dneh pregledamo. \u010ce so se v njih ulovile rumenkaste mu\u0161ice, past odstranimo ter vsebino precedimo skozi gosto sito. \u0160e smo uporabljali kvas, muhe splaknemo s curkom \u010diste vode. Mu\u0161ice prenesemo v stekleni\u010dke s 70 % etanolom in jih tesno zapremo. Na vabe se v veliki meri lovijo tudi navadne vinske mu\u0161ice ter drugi rodovi <em>Drosophila<\/em>. \u010ce so med ulovljenimi mu\u0161icami take, ki imajo na krilih \u010drno liso, gre verjetno za samce plodove vinske mu\u0161ice. Dolo\u010danje lahko prepustimo tudi strokovnjakom, saj je mo\u017enost zamenjave z drugimi mu\u0161icami zelo velika. Vzorec po\u0161ljemo v poobla\u0161\u010den entomolo\u0161ki laboratorij na Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, kjer bodo potrdili morebitno navzo\u010dnost <em>D. suzukii<\/em>.<\/p>\n<p>VARSTVO<\/p>\n<p>Trenutno proti plodovi vinski mu\u0161ici ni registrirano \u0161e nobeno kemi\u010dno sredstvo. Problem uporabe le teh je povezan z zna\u010dilnostjo \u0161kodljivca, ki napada zore\u010de plodove. Takrat uporaba kemi\u010dnih sredstev pogosto ni mogo\u010da, zaradi upo\u0161tevanja karen\u010dne dobe pripravkov. Poleg tega \u0161kropljenje napadenih plodov, v katerih so se li\u010dinke \u017ee izlegle, nima smisla. Zato je pomembno zmanj\u0161ati populacijo mu\u0161ice, \u0161e preden pri\u010dnejo \u010de\u0161nje, ali drugo sadje zoreti. V tujini so preizku\u0161ali razli\u010dna kemi\u010dna sredstva. Kot u\u010dinkovita so se izkazala sredstva na osnovi piretroidov (Decis, Karate) in spinosada (Laser, vabe GF120), slednje se uporablja pri nas za zatiranje oljkove muhe. Pripravki naj bi dobro delovali, \u010de jih uporabimo 1 do 3 tedne pred obiranjem. Stransko delovanje na li\u010dinke imajo \u0161e razna sredstva, ki jih na ko\u0161\u010di\u010darjih uporabljamo proti \u010de\u0161njevi muhi, u\u0161em in drugim \u017eu\u017eelkam. Taka sredstva so Spada, Mospilan in Calypso. Uporaba mineralnih olj se je izkazala za neu\u010dinkovito. \u0160tevil\u010dnost mu\u0161ic lahko dodatno zmanj\u0161amo z obe\u0161anjem ve\u010djega \u0161tevila lovnih pasti na obmo\u010dju plodov. V skladi\u0161\u010dih lahko razvoj \u0161kodljivca zaustavimo z ohlajanjem na 2\u00b0C. Po\u0161kodovane, gnile in odpadle plodove je potrebno odstraniti in jih uni\u010diti z zakopavanjem, drobnim mletjem, toplotno obdelavo, ali zmrzovanjem. Tuji viri svetujejo tudi zapiranje oku\u017eenih plodov v plasti\u010dne vre\u010dke in odlaganje le teh v smeti. Kompostiranje odsvetujejo! Zgoraj navedene higienske ukrepe je potrebno dosledno spo\u0161tovati in izpolnjevati. Pri tem je pomembno, da se teh ukrepov poslu\u017eujejo vsi sadjarji na nekem pridelovalnem obmo\u010dju, kajti le en neoskrbljen sadovnjak lahko predstavlja nove vire napadov v svoji okolici. V doma\u010dih vrtovih plodove oberemo takoj ko dozorijo ter jih sortiramo. Gnile plodove in take s po\u0161kodbami odstranimo po zgoraj navedenih postopkih. Na podro\u010dju bioti\u010dnega varstva se med mo\u017enimi naravnimi sovra\u017eniki omenjajo nekatere osice, vendar so tu potrebne \u0161e dodatne raziskave. Domnevno so nekatere sorte \u010de\u0161enj bolj ob\u010dutljive na napade, vendar so na tem podro\u010dju prav tako potrebne dodatne raziskave. Na\u010deloma velja, da je na zgodnej\u0161ih sortah \u010de\u0161enj manj \u0161kode. En od na\u010dinov varstva je tudi zavijanje dreves v mre\u017ee. Pristop je primeren predvsem za nasade z manj\u0161imi drevesi. Mre\u017ee moramo postaviti \u0161e preden pri\u010dne sadje zoreti, saj se sicer lahko mu\u0161ice ulovijo znotraj le teh. Te morajo biti dovolj goste, poskrbeti je potrebno, da nimajo lukenj, skozi katere bi \u0161kodljivec pri\u0161el do drevesa.<\/p>\n<p>VIRI<\/p>\n<ul>\n<li>Bodah E. T., Cornwall A.; <a href=\"http:\/\/classes.hortla.wsu.edu\/hort310\/hort%20310%20-%20documents\/Drosophila%20suzukii.pdf\" target=\"_blank\">Spotted-Winged Drosophila &#8211; history, impacts &amp; IPM<\/a> (pdf)<\/li>\n<li>EPPO: <a href=\"http:\/\/www.eppo.org\/QUARANTINE\/Alert_List\/insects\/drosophila_suzukii.htm\" target=\"_blank\">Drosophila suzukii (Diptera: Drosophilidae), Spotted wing drosophila<\/a><\/li>\n<li>FURS: <a href=\"http:\/\/www.furs.si\/svn\/zvr\/drosophila_suzukii.asp\" target=\"_blank\">Plodova vinska mu\u0161ica (<em>Drosophila suzukii<\/em> (Matsumura))<\/a><\/li>\n<li>Seljak, G. 2011: Plodova vinska mu\u0161ica\u00a0 &#8211;<em> Drosophila suzukii<\/em> (Matsumura), nov \u0161kodljivec jagodi\u010dastega sadja v  Sloveniji. [Spotted wing  Drosophila &#8211; <em>Drosophila suzukii<\/em> (Matsumura), a new pest of berry-fruits in Slovenia]. Sad, 22(3), 3-5. (<a href=\"http:\/\/www.kmetijskizavod-ng.si\/priponke\/OVR\/Drosophila_suzukii.pdf\" target=\"_blank\">PDF<\/a>)<\/li>\n<li>UC Davis: <a href=\"http:\/\/www.ipm.ucdavis.edu\/EXOTIC\/drosophila.html\" target=\"_blank\">Spotted wing Drosophila, <em>Drosophila suzukii<\/em>: A new pest in California<\/a><\/li>\n<\/ul>\n<p>VIRI FOTOGRAFIJ:<\/p>\n<ul>\n<li>UC Davis: <a href=\"http:\/\/www.ipm.ucdavis.edu\/EXOTIC\/drosophila.html\" target=\"_blank\">Spotted wing Drosophila, <em>Drosophila suzukii<\/em>: A new pest in California<\/a><\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V zadnjem \u010dasu smo veliko pisali predvsem o vremenu, a sedaj je pomlad pred vrati in med nas se vra\u010dajo rastlinske bolezni in \u0161kodljivci, na katere se bo potrebno tudi letos ustrezno pripraviti. Za za\u010detek opi\u0161imo novega \u0161kodljivca, najdenega tudi v Sloveniji, ki utegne v bli\u017enji prihodnosti postati zelo pomemben tako za sadjarje, kot tudi [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,12,10],"tags":[546,244,548,536,307,551,540,147,26,543,550,386,541,239,162,549,538,145,544,104,25,542,302,539,537,552,547,45,545,535,161],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1010"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1010"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1010\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1019,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1010\/revisions\/1019"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1010"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1010"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1010"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}