{"id":2137,"date":"2022-06-08T01:46:34","date_gmt":"2022-06-07T23:46:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?page_id=2137"},"modified":"2022-10-26T02:09:54","modified_gmt":"2022-10-26T00:09:54","slug":"malvazija-mus","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?page_id=2137","title":{"rendered":"Malvazija ‘Ciril’"},"content":{"rendered":"\n

MALVAZIJA<\/p>\n\n\n\n

Bujno razko\u0161je, bogato rodna, zlata in prezrela ro\u017enata. Taka je na\u0161a Malvazija! Trte nosijo s seboj pestro zgodovino, saj so stare prek 60 let. Zasadil jih je nono Ciril Podbr\u0161\u010dek (CP) v \u010dasu, ko je rajnka Jugoslavija \u0161ele povojno kukala iz nemira. Njegova skrbna vzgoja, negovanje do zadnje vitice, je mnoga desetletja dajalo rujno kapljico, ki so jo u\u017eivali okoli\u010dani. Vselej tipi\u010dno aromati\u010dna, ne\u017ena, a bogata. Taka je malvazija iz So\u0161ke doline!<\/p>\n\n\n\n

Morda pore\u010dete, Malvazija je stvar Istre, mogo\u010de priobalnih pasov Italije. In veste kaj, imate prav! Poizkusil sem prenekatero Malvazijo iz Gori\u0161kih brd in nobena ni dosegala kompleksne aromatike, katera se zliva s polnostjo in strukturo, kakr\u0161no okusi\u0161 v vinih iz hrva\u0161ke in slovenske Istre. Bo\u017ei\u010d iz Izole, Pal\u010di\u010d iz Dajle, Cattunar iz Nove vasi\u2026 Sami vrhunski vinski sladki\u0161i! Ampak, ko ima\u0161 neko vino neskon\u010dno rad, ko poizkusi\u0161 Cattunarjevo Malvazijo iz akacijevega soda in hkrati \u017eivi\u0161 v Gori\u0161kih brdih, ti ustvarjalna \u017eilica ne da miru. Kaj torej storiti? \u010ce pravimo, da se za vsak problem najde re\u0161itev, je na\u0161a najdena v zgodovini lastne dru\u017eine\u2026<\/p>\n\n\n\n

So\u0161ka dolina, dolina smaragne reke nosi v svojem toku bogato dedi\u0161\u010dino vinske trte. \u010ceprav ni del nobenega slovenskega vinorodnega okoli\u0161a, je tukaj vselej rastla vinska trta. Mediteranski vpliv sega vse tja do Ro\u010dinja, Doblarja, nato prevlada predalpsko podnebje. Prav sredozemski del doline in deli, kjer se le ta raz\u0161iri, je omogo\u010dal pridelavo vinske trte. Zgodovina na\u0161e dru\u017eine narekuje, da je malvazijo tu redil \u017ee pranono Ubald Konjedic , avstroogrski oficir, poso\u0161ki veleposestnik, trgovec in gostilni\u010dar. Bilo je je na hektolitre in po zgodovinskih pri\u010danjih je vselej zadovoljila pivce. Vi\u0161je lege So\u0161ke doline, kot je recimo Lig, je iz zgodovinskih virov poznan po sorti Cividin (\u010dedajc). To je lokalna sorta vinske trte, ki izvira iz furlanskega \u010cedada (Cividale del Friuli), langobardske prestolnice Furlanije in Julijske krajine. Cividin je predstavljal v \u010dasu Avstroogrske pomemben izvozni produkt iz Kanalskega kolovrata v vinorodno Avstrijo, kjer so grozdje uporabljali za dokisanje sladkega \u0161tajerskega vina. Sorto danes goji v Furlaniji Felippo Buffon in je po katastrofi zaradi trtne u\u0161i, prava redkost. Nekaj trsov \u0161e raste na Li\u0161kem, dve trti tudi v Lo\u017eicah pri Desklah. Po drugi svetovni vojni je komunisti\u010dna oblast v So\u0161ki dolini spodbujala predvsem sajenje ameri\u0161ke trte Izabele (Vitis labrusca), v poso\u010dju in Gori\u0161kih brdih poznane pod imenom Katanja, v Furlaniji pa Uva fragola. Tedaj so druge sorte trte, kot je v Poso\u010dju vselej uspe\u0161na Malvazija, bolj ali manj izginile. Ohranili so se le nasadi najpogumnej\u0161ih kmetov in nekateri obstajajo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

Malvazija iz 60 let starih trt v vinogradu v Gorenji vasi:<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

In na tem mestu za\u010dnemo pisati novo zgodbo vinske trte v So\u0161ki dolini. Jaz, Danijel Konjedic, pravnuk v drugi vojni umorjenega Ubalda Konjedica, skupaj z \u017eeno Maru\u0161o in h\u010derko Viktorijo pi\u0161em novo poglavje v zgodovini poso\u0161kega vinogradni\u0161tva. Dolina, katere kmetijstvo je v veliki meri prizadela industrija, na obzorju globalnih podnebnih sprememb ponuja nov, potencialni razcvet vinske trte. Naj na\u0161tejem\u2026 Manj ur son\u010dnega obsevanja, hladnej\u0161e no\u010di zaradi inverzije v dolini, ve\u010d padavin zaradi orografskih u\u010dinkov in posledi\u010dno manj\u0161a tveganja su\u0161e, manj\u0161e tveganje to\u010de zaradi motenega vtoka zraka v superceli\u010dne nevihte, ki prihajajo iz SZ Furlanije kot posledica terena ter potencialno fli\u0161nata podlaga na ju\u017enih ekspozicijah nekaj 10 metrov nad dnom doline in prod na rjavih re\u010dnih tleh neposredno ob strugi reke So\u010de. Prav slednji, kot podlaga, slu\u017ei razvoju vrhunskega potenciala vina, posebej Malvazije! Ampak skupek vseh na\u0161tetih dejavnikov zdru\u017euje grozdje v absolutni optimum: Visoka sladkorna stopnja zaradi dviga globalne temperature (v Sloveniji 2\u00b0C v povpre\u010dju glede na preteklost), ohranjanje kislin in sortne aromatike zaradi hladnih no\u010di in manj\u0161ega son\u010dnega obsevanja (inverzija, hribi), optimalna zrelost glede na \u010das trgatve (ustrezna sladkorna stopnja, optimalne kisline in fenolna zrelost pride hkrati). Vse to je na\u0161a Malvazija.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161 vinograd Malvazije le\u017ei na terasi, cca 30 metrov nad reko So\u010do pod Gorenjo vasjo pri Kanalu ob So\u010di. Lega je pono\u010di in zjutraj dobro prevetrena zaradi lokalnega gornika. Rosa je zato redka in pritisk peronospore majhen. Kot indikator bolezni vinske trte uporabljamo odporno ameri\u0161ko trto, Katanjo, katere ne za\u0161\u010ditimo proti boleznim, razen v za\u010detku rastne dobe, ko jo \u0161kropimo proti \u010drni pegavosti vinske trte (Phomopsis). Tla so evtri\u010dna rjava s prodnato podlago, kar pove\u010da mineralnost vin. Sonce vinograd obsije \u017ee zgodaj zjutraj, poleti okoli 7 ure, zahaja pa zgodaj, na vrhuncu poletja okoli 19h. Padavin je v rastni sezoni v povpre\u010dju okoli 30% ve\u010d kot v sosednjih Gori\u0161kih brdih, k \u010demur najve\u010d prispevajo okoli\u0161ki hribi (orografski u\u010dinek).<\/p>\n\n\n\n

Vinograd smo prvi\u010d obdelovali v letu 2021, po smrti strica Cirila Podbr\u0161\u010dka. Prvi cilj je bil, ohraniti vinograd pred propadom. S trdim delom smo pridelali 400 kg Malvazije, trgatev pa naredili 17.septembra 2021. Grozdje je bilo mo\u010dno dozorelo, grozdi so \u017ee dobili ro\u017enati navdih. Predvidena alkoholna stopnja je bila 13 vol.%, skupne kisline v grozdju so dosegle 7,11 g\/L.<\/p>\n\n\n\n

Steklenice Malvazije, kakr\u0161ne pridejo iz zorenja v kleti…pra\u0161ne, paj\u010devinaste, pesnjive:<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

In steklenice Malvazije pripravljene za pakiranje in prodajo… Namesto klasi\u010dnih PVC kapic uporabljamo vosek:<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Grozdje smo v kleti razpecljali in jagode macerirali 24 ur, da bi iz jagodnih ko\u017eic dobili v mo\u0161t kar najve\u010d aromati\u010dnih in drugih z okusom bogatih substanc. Mo\u0161t smo nato stisnili v pre\u0161i in preto\u010dili v sode iz francoskega hrasta, kjer je fermentiralo 14 dni. Nato smo pri\u010deli z dnevnim me\u0161anjem sodov (battonage) in kasneje tedenskim. V tem \u010dasu je potekel biolo\u0161ki razkis, kar je zni\u017ealo kislost vina in pov\u010dalo njegovo kremoznost. Po mesecu dni smo vino prepustili zorenju in preverjali njegovo stanje na povr\u0161ini teko\u010dine v sodu. Ob odsotnosti vsake oksidacije smo vino pustili zoreti 10 mesecev. V tem \u010dasu vina nismo \u017eveplali. Za vse so poskrbele odrmrle kvasovke\u2026. Vino so za\u0161\u010ditile pred oksidacijo in pomagale razviti tipi\u010dno aromo malvazije (vinogradni\u0161ka breskev, zeli\u0161\u010da, belo sadje). Sod je \u0161e dopridal nianso vanilije in pove\u010dal kremoznost pija\u010de. Vino je v ustih polega okusa, bogato s toplimi tanini, mo\u010dno aromati\u010dno, a vendar sve\u017ee in kot tako primeren partner ribjim jedem. Seveda jo priporo\u010dam k postrvi iz ribogojnice Pri Mostu v Plaveh, a najraje bi jo kombiniral s sve\u017ee ulovljenim Lipanom iz reke So\u010de, po mo\u017enosti nadevanim s sladko slanino. Seveda se jo lahko lotite tudi v kombinaciji s pa\u0161to z morskimi sade\u017ei na rde\u010de, kjer v \u0161ugo poleg klasi\u010dnih sredozemskih za\u010dimb dodate kanj\u010dek pehtrana, ampak res kanj\u010dek!, da ne prevlada. To pove\u010da sladkobo in zdru\u017ei pa\u0161to ter vino v krasno bogato celoto. Toda pozor! Osnova morskega \u0161ugota na rde\u010de je drobno sesekljana \u010debula\u2026cmarite jo dokler se ne raztopi, pri tem na \u010debulo enkrat dodajte sol, nato dvakrat mla\u010dno vodo in na kraju konkreten po\u017eirek Malvazije. Kot podlago za cmarjenje \u010debule uporabite olj\u010dno olje, ali svinjsko mast. Oboje je svinjsko okusno! Pa \u0161e en trik\u2026 Ko dodate v podelo morske sade\u017ee, pustite da vsa voda izhlapi, \u0161ele nato dodajte paradi\u017enik in za\u010dimbe. Odvisno od kvalitete paradi\u017enikove mezge traja nadaljnje kuhanje. Na\u010deloma velja\u2026ve\u010d \u010dasa kuha\u0161, bolj sladek proizvod, bolj\u0161a Malvazija. Seveda se preizku\u0161eno dobro kombinira tudi z buzaro, najsibodi z dagnjami, ali \u0161kampi, ali kapesanti v pe\u010dici. Pri slednjih bodite previdni z dodatki in za\u010dimbami, da ne prekrijete osnovnega okusa \u0161koljke. Sicer pa, dobrodo\u0161li na Balkanu, de\u017eeli po\u010dasnega kuhanja, ali \u2018kuhljanja\u2019, z mo\u010dnim vplivom Italijanske kuhinje. U\u017eivajte v kuhanju in \u010de uporabljate pa\u0161to, bodite pozorni na izbor prave znamke. Priporo\u010dam Penne rigatte znamke Del Checo (nabavljive v Gorici v ve\u010djih supermarketih) za morske sade\u017ee in fusile iste znamke za omake iz rib. ALL DENTE!<\/p>\n\n\n\n

Maceracija malvazije:<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Ste na dopustu, ali preprosto imate \u010das? U\u017eivajte, \u017eivljenje je Malvazija, bujno, bogato, rodno, sladko, sve\u017ee, polno okusov, arom in \u010dustev. Malvazija je morje in je So\u010da\u2026 Morje je modro, So\u010da smaragno zelena, Malvazija son\u010dno rumena.<\/p>\n\n\n\n

Za konec posvetilo reki, ki daje \u017eivljenje na\u0161i Malvaziji:<\/p>\n\n\n\n

Krasna si bistra h\u010di planin,<\/p>\n\n\n\n

brdka v prirodni si lepoti,<\/p>\n\n\n\n

ko ti prozornih globo\u010din<\/p>\n\n\n\n

nevihte temne srd ne moti \u2013<\/p>\n\n\n\n

Krasna si h\u010di planin!  <\/p>\n\n\n\n

(Simon Gregor\u010di\u010d)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

MALVAZIJA Bujno razko\u0161je, bogato rodna, zlata in prezrela ro\u017enata. Taka je na\u0161a Malvazija! Trte nosijo s seboj pestro zgodovino, saj so stare prek 60 let. Zasadil jih je nono Ciril Podbr\u0161\u010dek (CP) v \u010dasu, ko je rajnka Jugoslavija \u0161ele povojno kukala iz nemira. Njegova skrbna vzgoja, negovanje do zadnje vitice, je mnoga desetletja dajalo rujno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2145,"parent":2126,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2137"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2137"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2137\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2263,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2137\/revisions\/2263"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2126"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2145"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2137"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}