Pestro aprilsko vreme s pogostim dežjem se nadaljuje. 07/04/2012 smo zvečer doživeli prehod izrazite hladne fronte, ki je prinesla močne nalive v obliki ploh in neviht, ozračje pa se je močno ohladilo. Posledično smo imeli 08/04/2012 ponekod pozebo, ki je povzročila veliko škode na sadnemu drevju. Znižala se je tudi snežna meja, pobelilo je do okoli 1000 m. Ponekod so pričakovali sneženje do nižin, vendar so zaradi hitrega prehoda hladne fronte padavine ponehale še preden se je dovolj ohladilo.
Vremenska slika globoke doline nad osrednjo Evropo:
Pestro vremensko dogajanje smo na Primorskem imeli že v petek, 6. aprila zvečer. Čez Furlansko nižino je pihal jugo, posledično je v predalpskem svetu nastala orografska nevihta, ki je preko ravnine potovala proti Z Sloveniji. V ozračju je bilo prisotne kar precej energije, zato je prerasla v nevihtno linijo, ki je Goriška Brda in Soško dolino dosegla okoli 20:40 po lokalnem času. Pojavljali so se močni nalivi in številne razelektritve, na Koradi je padlo tudi precej sodre, tako da so bila tla povsem pobeljena. Padavine so ponehale šele okoli 23:30. Največ dežja je padlo na območju Korade in Soške doline, kjer smo namerili okoli 50 mm, v Goriških Brdih je padlo okoli 40 mm.
Radarska slika nevihte v Furlanski nižini, preden je dosegla zahodno Slovenijo:
7. aprila smo se prebudili v oblačno jutro. Oblačnost je bila zelo gosta in vztrajna tudi v Furlaniji, kar je pomenilo, da bo količina razpoložljive energije ob večernem prehodu fronte majhna. Tudi modeli so napovedovali zgolj marginalen CAPE. Strig je bil boljši, saj smo pričakovali okoli 30 vozlov DLS-ja ter dobro heličnost. Popoldne je sonce obsijalo del JZ Furlanije, kjer so se ob 14:30 pričele prožiti plohe in posamezne nevihte. Dogodek je bil pravzaprav presenečenje, saj modeli na tem območju niso predvidevali konvergence. Nevihte so bile sicer kratkožive. Poznalo se je, da vzhodneje, kjer ni bilo sonca, ni dovolj energije, ki bi omogočila nadaljnji razvoj in obstoj neviht. Te so zato razpadale. Ob 16:00 se pri Portogruaru nastala supercelična nevihta, kar je lepo razvidno tudi iz fotografij. Supercelične lastnosti je hitro izgubila, ko je potovala proti vzhodu, vendar je razpadla šele pri Palmanovi. Tam smo opazovali tudi lepe striacije nad bazo nevihte, katera je razvila lowering. Poleg močnih nalivov je nosila tudi drobno točo.
Radarska slika supercelice pri Portogruaru:
Fotografija supercelice pri Portogruaru, ter baza nevihte s striacijami pri Palmanovi:
Kakšno uro kasneje je slika atmosferskih razelektritev pokazala precej strel na območju Karnijskih Alp. Najprej ni bilo jasno, katera od sicer šibkih ploh, zmore toliko aktivnosti. Ob pogledu na satelitski posnetek ter radarsko sliko, je hitro postalo jasno, da se razelektritve pojavljajo vzdolž hladne fronte, ki je Furlanijo dosegla precej bolj zgodaj, kot so predvidevali modeli. Prehod fronte smo se namenili opazovati v okolici Codroipa, kjer so bili pogoji za nevihte najboljši. Ob vstopu v ravnino, je vzdolž fronte nastala squall linija, vendar so bile razelektritve zaradi že omenjenega pomanjkanja energije redke. Pred linijo je nastal shelf cloud, ki je našo lokacijo dosegel ob 19:20 po lokalnem času. Pojavljali so se močni nalivi.
Radarska slika padavin ob 19:20 s squall linijo vzdolž hladne fronte in dominantno nevihto s shelf cloudom, ki je na spodnjih fotografijah:
Fotografije shelf clouda, južno od Codroipa:
Močni nalivi so se razširili nad celotno Furlanijo, v Goriških Brdih je najmočneje padalo med 20:40 in 20:50, ko so postaje zabeležile naslednje jakosti nalivov: Neblo 129,4 mm/h, Biljana 90,9 mm/h, še vedno močan dež se je pojavljal tudi v Soški dolini. Postaja v Desklah je zabeležila jakost padavin 42,9 mm/h. Skupno je ob prehodu fronte padlo največ padavin v Neblem, in sicer 40,9 mm. Na Koradi in v Desklah je padlo 39,9 mm, v Biljani pa 37,8 mm dežja.
Nekaj neviht se je pojavilo tudi nad Tržaškim zalivom. Presenetljivo smo imeli priložnost fotografirati zelo lepe razelektritve. Okoli 20:00 je nastal nad zalivom velik in zelo nizek roll cloud, ki je potoval proti Trstu.
Fotografije razelektritev in roll clouda:
Fronta nas je prešla ekspresno hitro, na Primorskem so padavine ponehale že pred polnoči. Najdlje so padavine vztrajale v JV Sloveniji. Na Primorskem je zapihala zmerna burja. Najmočnejši sunek je zabeležila postaja v Kojskem, in sicer 53,3 km/h. Burja je bila v določenih zavetnih krajih šibka, oziroma je sploh ni bilo. Zato se je po nekaterih nižinah, recimo v Soški dolini in na obomčju Nebla v Goriških Brdih, ponoči temperatura spustila pod 0°C. Ob visoki zračni vlažnosti je nastala slana, posledice pa so bile vidne na sadnem drevju. Kar precej škode je nastalo na poganjkih občutljivih sadnih vrst, kot so aktinidija, kaki, oreh in granatno jabolko. Prizadeti so tudi številni cvetovi drugih sadnih vrst, recimo jablane, sljiv, breskev, itd. Na severnem Primorskem so bile v ponedeljek zjutraj zabeležene naslednje minimalne temperature:
- Neblo in Korada (Goriška Brda): -2,4°C (amaterski)
- Šlovrenc (Goriška Brda): 2,35°C (agrometeo)
- Gorenje Polje (Soška dolina): -2,3°C (amaterska)
- Okroglo (Banjška planota): -2,2°C (amaterska)
- Deskle (Soška dolina): -1,9°C (amaterska)
- Paljevo (Soška dolina): -1,8°C (amaterska)
- Vipolže (Goriška Brda): -1,7°C (agrometeo)
- Višnjevik (Goriška Brda): 0°C (agrometeo)
- Biljana (Goriška Brda): 0,2°C (amaterska)
- Kojsko (Goriška Brda): 0,4°C (amaterska)
- Hum (Goriška Brda): 0,7°C (amaterska)
- Kozana (Goriška Brda): 1,2°C (agrometeo)
Nekaj fotografij prizadetih poganjkov oreha in aktinidije (več fotografij je v galeriji – kliknite na sliko):
Škodo v Goriških Brdih bomo preverili v naslednjih dneh.
Viri:
- Arhiv GFS
- Radar Osmer FVG
- Fito-info (agrometeorološke postaje)
- Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net