Tag: zima

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

Skromna snežna odeja v gorah januarja 2016

Zadnji čas, da na hitro povemo nekaj besed o letošnjem februarju ter nato skušamo ugotoviti, kakšno zimo smo imeli letos na Primorskem. Prestopnega februarja 2016 si bomo zagotovo zapomnili po obilnem dežju (imeli smo kar 22 dni s padavinami), toplemu vremenu in nevihtah. Višje v hribih so padle velike količine snega. Na Kaninu pri koči Gilberti je skupaj padlo 447 cm, na Kredarici 430 cm, kar je v gorah popravilo slab vtis zime iz preostalih dveh zimskih mesecev. Na Koradi smo zabeležili 10 dni s sneženjem, vendar se snežna odeja zaradi toplega vremena nikoli ni obdržala več kot en dan. V večini primerov je šlo za moker sneg.

Preidimo k februarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 6,9°C (po dekadah: 7,5°C; 6,2°C; 7,1°C)
Najvišje dnevno povprečje = 9,3°C (23.2.)
Najnižje dnevno povprečje = 3,3°C (12.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = 1,4°C (11.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,7°C (18.2.)

Pobeljeni vrhovi Kanalskega Kolovrata februarja 2016

To je bil drugi najtoplejši februar v zadnjih šestih letih in 1,8°C toplejši od povprečja postaje. S svojo toploto je izničil anomalijo hladnega obdobja v letu 2012, zaradi katerega je bil februar povprečno hladnejši od januarja. Po toploti še vedno vodi februar 2014, ko je povprečna mesečna temperatura znašala 7,1°C. Najhladnejši je seveda februar 2012 s povprečjem 2°C. V večinoma južnem tipu vremena s pogostimi padavinami nismo zabeležili nobenega hladnega in ledenega dne. V preteklih letih smo dneve s temperaturami pod ničlo šteli takole:

Hladni dnevi (Tmin < 0°C) / Ledeni dnevi (Tmax < 0°C):

  • 2015: 5 / 0
  • 2014: 0 / 0
  • 2013: 9 / 0
  • 2012: 16 / 8
  • 2011: 5 / 0

Padavinsko smo imeli drugi najbolj namočen februar v zadnjih šestih letih, čeprav so nekatere postaje po Sloveniji tudi presegle slavni februar 2014:

Število dni s padavinami = 22
Število dni s padavinami (>2 mm) = 19
Skupne mesečne padavine = 283 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 42,7 mm (3.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (3.2.)
Število dni s snežno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Rekordnega februarja 2014 je padlo 329,4 mm dežja, do konca februarja smo tedaj zabeležili skupaj z januarjem že 740,9 mm padavin. V letu 2016 je ta vsota znašala 381 mm, kar pomeni drugi najbolj namočen start leta na tej vremenski postaji. Februarsko povprečje je trenutno postavljeno pri 131,7 mm dežja. V preteklosti smo že imeli tudi zelo suhe februarje, leta 2015 je padlo vsega 16 mm, leta 2012 pa 25,2 mm dežja.

Zelo vetrovna je bila sredina meseca, ko je pogosto pihala zmerna do močna burja, najmočnejša med 15. in 17. februarjem. Prav slednji je prinesel sunke prek 100 km/h, vremenska postaja v Kojskem je na Kalehah zabeležila najmočnejši sunek 120,7 km/h, dan prej pa je pihnilo do 91,7 km/h. Precej vetroven je bil tudi zaključek meseca, a sunkov prek 100 km/h nismo več zabeležili.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 3,2°C (po dekadah: 3,8°C; 2,6°C; 3,2°C)
Najvišje dnevno povprečje = 6,2°C (23.2.)
Najnižje dnevno povprečje = 0,1°C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 10
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -1,6°C (27.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 9,1°C (18.2.)

Skupna količina padavin: 343,7 mm
Največja dnevna količina padavin: 65,3 mm (8.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 58,2 mm/h (8.2.)
Število dni s sneženjem = 10

Najmočnejši sunek vetra: 104,6 km/h (17.2.)

Nekaj snežnih utrinkov iz spletne kamere na Zavetišču na Koradi v mesecu februarju (levo zgoraj 12.02., desno zgoraj 13.02., levo spodaj med burjo 17.02. in desno spodaj 27.02.):

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 2,4°C (po dekadah: 3,5°C; 1,6°C; 2°C)
Najvišje dnevno povprečje = 5,6°C (1.2.)
Najnižje dnevno povprečje = -1,4°C (27.2.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 13
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -3,5°C (4.2.)
Najvišja izmerjena temperatura = 6,8°C (1.2.)

Skupna količina padavin: 371,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 56,1 mm (7.2.)
Najvišja intenziteta padavin = 47,2 mm/h (9.2.)

Najmočnejši sunek vetra: 91,7 km/h (17.2.)

Na koncu si oglejmo še nekaj statistike zime 2015/16 na vremenski postaji Kojsko. Ta je bila s povprečno temperaturo (december – februar) 5,8°C druga najtoplejša v zadnjih šestih letih. Za najtoplejšo še vedno velja zima 2013/14 s povprečjem kar 7,1°C. Tretje mesto zaseda zima 2014/15 z 5,77°C, najhladnejši pa sta zimi 2011/12 in 2012/13 s povprečjem 3,97°C. Povprečna temperatura zadnjih šestih zim je 5,32°C. V zadnjih letih imamo tople decembre, ki so tudi padavinsko skromni, najhladnejši so januarji, februarja pa smo že imeli vse, od ekstremnega prodora hladnega zraka leta 2012 do zelo toplih in prekomerno namočenih mesecev v letih 2014 in 2016.

Padavinsko je bila zima 2015/16 druga najbolj mokra v zadnjih šestih letih. Skupaj je padlo 386,3 mm dežja, od tega le 5,3 mm decembra. Najbolj mokra zima je bila 2013/14 z izjemnimi 830,1 mm padavin. Najbolj suha je bila zima 2011/12 z vsega 187,2 mm dežja. V povprečju pozimi v Kojskem pade 376,58 mm dežja, vendar gre pričakovati, da se bo to povprečje z leti znižalo, saj ekstremno mokra zima 2013/14 bistveno zvišuje povprečje.

Viri:

Zgodnja pomlad, oziroma prehod zime v pomlad (konec februarja, marec) je čas, ko v sadovnjakih opravimo predspomladansko škropljenje sadnega drevja. Gre za zelo pomembno opravilo, saj sicer lahko pride do hudih okužb z nekaterimi glivičnimi boleznimi, ki povzročijo izpad pridelka ter oslabijo drevesa.

Najpomembnejše bolezni na koščičarjih so tiste, ki jih povzročajo glive iz rodu Taphrina. Gre za glive zaprtotrosnice (razred Ascomycota). Različne vrste gliv okužujejo številne rastlinske vrste:

  • Breskve in nektarine: Taphrina deformans – breskova kodravost
  • Mandelj: Taphrina deformans var. amigdali
  • Češplje in slive: Taphrina pruni – rožičavost češpelj
  • Češnje: Taphrina wiesneri (sin. T. cerasi) – češnjeva metličavost
  • Češplje in slive: Taphrina instititiae – češpljeva metličavost

Na koščičarjih poznamo še eno zelo pomembno bolezen, ki jo zatiramo hkrati s škropljenji proti glivam rodu Taphrina. Gre za listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).

BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans)

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Listi so namehurjeni, se zvijajo navzdol, okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki, navadno bele barve, lahko tudi svetlo vijolični, ali rdeči. Na mehurjih se kmalu pojavi bel poprh. Gre za spolna trosišča, aske z askosporami. Kasneje se na okužene liste naselijo saprofitske glive, ki povzročijo sušenje in odpadanje listov.

Breskova kodravost, okuženi list in poganjek:

Okužbe opazimo tudi na mladih poganjkih, kjer opazimo rdečkasto obarvane nabrekline. Okuženi poganjki zrastejo iz okuženih brstov, vsi njihovi deli (steblo, listi) so hipertrofirani (odebeljeni). Poganjki poleti odmrejo.

Ob močnejših okužbah med in po cvetenju se na plodovih pojavijo rdečkasto rjave bulaste novotvorbe (rdeči mozoljčki). Cvetovi in plodovi ob močnejših okužbah zgodaj odpadajo z drevesa. Plodovi so manjši.

Ob močnejših okužbah večina listja odpade. Kasneje listje ponovno odžene, kar rastlino izčrpava. Okuženi poganjki ne dozorijo popolnoma in so podvrženi zimskim pozebam. Posledično imamo v naslednjem letu slabši nastavek listov in cvetov.

RAZVOJNI KROG GLIVE

Gliva prezimi kot saprofitski micelij, ali v obliki brstičev na lesu rastlin. Spomladi, v času brstenja dreves brstiče dež in veter odneseta na listne brste. Brstiči kalijo v kapljici vode in okužijo mlade lističe. Gliva po okužbi prodre skozi kutikulo, ali skozi listne reže v rastlinsko tkivo. Micelij se intenzivno razrašča med celicami in povzroči povečanje ter delitev celic, kar vidimo kot povečanje in iznakaženje organov. Ko aski prebijejo kutukulo, nastane na površini listov askusna plast z askusi in askosporami. Dozoreli askusi počijo, prihaja do izbruhov askospor, ki jih veter raznaša na veje. Tam se oblikujejo sekundarne spore (brstiči), ki lahko brstijo in tvorijo nove trose, ali pa iz njih požene micelij. Sekundarne okužbe so redke in niso gospodarsko pomembne.

OKUŽBE

Obseg okužb je močno odvisen od vremenskih razmer. Gliva v toplih in suhih pomladih ne povzroča večjih težav, zato povsem zadostujeta dve škropljenji s fungicidi. Več okužb je v hladnem in deževnem vremenu, ko je prehod zime v pomlad počasen, vreme konec februarja in začetek marca turobno, zmerno deževno, z občasnim zapoznelim sneženjem. V takih pogojih je rast dreves počasna, doba občutljivosti pa podaljšana. Gostitelj je na okužbe občutljiv od časa nabrekanja brstov do razvoja mladih lističev in poganjkov. V takih razmerah moramo drevje zelo zgodaj temeljito poškropiti (na Primorskem že februarja), celo obliti s škropilno brozgo, sicer škropljenje ni uspešno. Gliva prične z razvojem, ko dnevne temperature presežejo 6 – 8°C. Škropimo pred napovedanim dežjem, ko so konice brstov dreves že razprte. Ob dežju voda brstiče glive odplavi v brste, kjer ti kalijo in okužijo mlade zasnove lističev. V prisotnosti škropiva brstiči ne morejo kaliti, rastlina je s tem zaščitena.

V letošnji pomladi (2013) imamo ugodne pogoje za razvoj omenjenih bolezni. Prehod iz zime v pomlad je počasen, pogosto dežuje, napovedane so tudi ohladitve s sneženjem. Trenutno so dnevne temperature dovolj visoke, da se glive lahko razvijajo, zato je zelo pomembno, da ne zamudimo s prvim škropljenjem z bakrovimi pripravki. Spodnji graf prikazuje gibanje dnevnih temperatur na vremenski postaji Enomarket Kojsko, kjer vidimo, da so temperature v zadnjih 14 dneh vseskozi nad območjem temperatur 6 – 8°C, v katerem glive pričnejo z razvojem.

Marelice in breskve predvsem na toplejših legah že brstijo, zato bi na takih legah moralo biti škropljenje že opravljeno. Nekoliko bolj zapoznel je razvoj češenj in češpelj, kar pa nas ne sme uspavati. Računati moramo tudi s tem, da bo tja do 15. marca škropljenje praktično nemogoče, zaradi slabe vremenske napovedi. Pa še po tem datumu bodo pogoji za škropljenje slabi, saj kaže na močno burjo.

ENS-i računskega prognostičnega modela GFS, ki prikazujejo temperaturo na ploskvi 850 hPa (cca.1500m) ter padavine na območju zahodne Slovenije v naslednjih 14 dneh. Različne črte pomenijo različne možne scenarije. Kot vidimo, se nam obeta veliko padavin in izrazita ohladitev v naslednjem tednu:

ŠKROPLJENJE

Kemično varstvo lahko opravimo v dveh obdobjih. Prvo je jesensko, v času odpadanja listja, ko drevesa poškropimo s polovičnimi odmerki bakrovih pripravkov, drugo pa predspomladansko, ob brstenju in odganjanju listov.

STRATEGIJA ŠKROPLJENJA – predspomladansko škropljenje

  1. škropljenje: Barkrovi pripravki – Uporabimo jih le 1× letno, le če pade nadpovprečno veliko dežja, škropljenje z njimi ponovimo. Vedno škropimo pred napovedanim dežjem.
  2. škropljenje: Pripravki na osnovi cirama in kaptana: uporabimo jih 1 – 2× v presledku 10 – 14 dni, pred napovedanim obilnim dežjem. Aktivna snov ciram spada med ditiokarbamate, ki jih lahko uporabimo le 2× letno, saj so škodljivi koristnim plenilskim pršicam na drevesih.

Za nakup potrebnih pripravkov za zatiranje omenjenih bolezni ter nadaljnje nasvete, obiščite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Goriških Brdih. Tam boste dobili tudi škropilne načrte za posamezne rastlinske vrste.

Ko lističi presežejo starost treh tednov, jih gliva skoraj ne more več okužiti. Pomembno je vedeti, da kurativno varstvo breskove kodravosti ni možno, zato so pred spomladanska preventivna škropljenja esencialnega pomena.

ROŽIČAVOST ČEŠPELJ

Rožičavost češpelj povzroča gliva Taphrina pruni. Znamenja se najprej pojavijo na plodovih (drobni beli mehurji), ki se hitro večajo in se kmalu razširijo na celoten plod. Ta se nenormalno poveča in postane iznakažen ter dobi rožičasto obliko, ali obliko banane. Meso postane gumijasto, oziroma spužvasto in neužitno. Seme se preneha razvijati in se posuši. Na njegovem mestu ostane votla odprtina. Plod je sprva rdečkastega izgleda, a nato posivi in je prekrit s sivkasto prevleko. Možne so tudi okužbe listja in poganjkov.

OKUŽBA IN VARSTVO

Do okužbe pride, ko brstiči glive vzkalijo na brazdah pestičev, tedaj micelij prodre v plodnico, kjer se razvija hkrati s plodom. Strategija zatiranja je enaka kot pri breskovi kodravosti, le da moramo opraviti še dodatno škropljenje v cvet.

METLIČAVOST ČEŠENJ IN ČEŠPELJ

Bolezni povzročata glivi Taphrina cerasi in Taphrina instititiae. Gliva ob odganjanju dreves prodre v brste in okuži mlade poganjke. Ti se razvijejo v metlaste tvorbe brez sposobnosti oblikovanja cvetov in plodov. Bolezni zatiramo enako kot breskovo kodravost, oziroma listno luknjičavost koščičarjev.

LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV

Povzroča jo gliva Stigmina carpophila. Po okužbi se na listih pojavijo drobne rdeče pege. Na robovih peg nastane plutasto tkivo, ki porjavi in izpade. Gre za obrambni mehanizem rastline pred glivo. Listje je preluknjano in na videz prestreljeno. Možne so tudi okužbe poganjkov in plodičev. Pri slednjem prihaja do povečanega trebljenja in pojava gnilobe. Posebej občutljive so višnje, na katerih se pojavijo črno modrikaste temne pege, obdane z rdečkastim obročem. Pri češnjah so te pege rjavkaste in obdane z rdečkastim obročem. Spominjajo na pege, ki nastanejo pri okužbah z bakterijami rodu Pseudomonas.

Bolezen se v hladnih poletjih lahko pojavi na breskvah, posebej tam, kjer v tleh primanjkuje železa, ali pa so drevesa oslabljena zaradi kodravosti, ali glivičnega raka. Taka drevesa odvržejo listje.

Pri marelicah so mnoge sorte odporne na okužbe listja, a občutljive na zgodnje okužbe plodov. Nevarnost obstaja, da te okužbe spregledamo. Kurativno ukrepanje proti bolezni ni dovolj učinkovito. Na razpoke na plodovih zaradi luknjičavosti se naselijo še glive sadne gnilobe (Monilia, Botrytis). Luknjičavost je na vrtovih pogosta tudi na okrasnih koščičarjih (lovorikovec – Prunus laurocerasus).

Listna luknjičavost koščičarjev na plodovih marelic. Poškodbe na plodu predstavljajo mesta, na katerih se kasneje razvije sadna gniloba (Monilia):

Varstvo je enako kot pri zatiranju gliv rodu Taphrina in ga opravljamo hkrati. Pomembno je vedeti, da aktivna snov ciram (Ziram) nima dovoljenja za zatiranje listne luknjičavosti koščičarjev, na kar morajo biti še posebej pozorni vsi, ki so vključeni v integrirano pridelavo. V evidence morajo vpisati, da so sredstvo Ziram uporabljali za zatiranje breskove kodravosti, ali druge vrste gliv tega rodu.

VIRI

  • Agrios G.N. 2005. Plant Pathology, 5th Edition. San Diego/US: Elsevier Science Publishing Co Inc, 952 str.
  • Celar F. 2004. Skripta pri predmetu Fitopatologija s fitomedicino. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, ppt prezentacija.
  • Štampar in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: Kmečki glas, 416 str.
  • Vremenski podatki Vremenske postaje Enomarket Kojsko v Kojskem za mesec februar in marec (klik na povezavo)
Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin