Tag: zaščita

Po zelo toplem začetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj obširno pisali tudi na naši strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje še v začetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za okužbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva škropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in občasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo škropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev škropljenj. Če uporabljamo kontaktne fungicide, se škropilna obloga izpere že pri 20 mm padavin. Nevarnost okužb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro poškropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporoča uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z močljivim žveplom. Priporoča se dodatek močila. Taka kombinacija nam zagotavlja zaščito tudi ob obilnejših padavinah (nad 50 mm). V tem času pričnemo uporabljati fosfite, ki povečajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekološki pridelavi moramo po obilnejših padavinah škropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po nižinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po nižinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med griči Goriških brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosišča pri tleh okoli 15°C. Vetrovi v nižjih plasteh so bili šibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je višje povijal v zahodnik. Zaradi šibkega vetrovnega striženja je bila organiziranost neviht slabša. Nastal je MCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Goriška brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabeležili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabeležile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabeležena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sondaža iz Vidma od 14 uri po lokalnem času:

Fotografija nevihte nad Goriškimi brdi. Pred nevihto je videti slabše organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v času nevihte nad Goriškimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opišejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno povečanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Rje se na čebulnicah pojavljajo povsod, kjer le te rastejo. Povzročajo znatno škodo na čebuli (Allium cepa), poru (A. porrum), česnu (A. sativum) ter drobnjaku (A. schoenoprasum). Med ostalimi gostitelji navedimo še divji por (A. ampeloprasum). Patogena gliva je v naravi zastopana v genetsko različnih podskupinah, tako rja v enem delu sveta ni enaka rji na neki drugi celini. Primer: V Evropi rja čebulnic povzroča veliko škodo na poru, medtem ko v Ameriki na tej rastlinski vrsti ne povzroča omembe vredne škode, a močno prizadane česen. V letu 2014 smo na Primorskem opazili večji pojav rje čebulnic na česnu. V nekaterih primerih je bil posevek močno prizadet. V letu 2015 so bila znamenja bolezni na posevku česna opažena že v marcu. V slednjem primeru pri sajenju ni bil upoštevan kolobar. V tokratnem članku bomo bolezen podrobneje spoznali in si ogledali možne načine varstva.

Močno prizadet posevek česna (slika levo). Bolezenska znamenja na listu česna (slika desno):

 

SISTEMATIKA, MORFOLOGIJA IN RAZVOJNI KROG GLIVE

Rja čebulnic, ali česnova rja, oziroma čebulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji rečemo bazidij. Nadalje jo uvrščamo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali več tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te širijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmnoževanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za preživetje obvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uničujočih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi največji in najbolj destruktiven.

Puccinia allii je makrociklična rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse štiri tipe trosov. Nekateri izolati pa imajo nepopoln razvojni krog, brez tvorbe piknidijev in ecidiospor. Uredospore so enocelične, svetlo oranžne barve in velike 23 – 39×20 – 24 um. Televtospore so temno rjave in se pojavljajo kasneje kot uredospore. Velike so med 28 – 45×20 – 26 um. Piknidiji in ecidiospore se razvijejo le na nekaterih gostiteljih, kot sta drobnjak in zimski luk (Allium fistulosum). Zaradi razlik med izolati je bil patogen tekom let uvrščem v več rodov in vrst. Ti so: Puccinia allii, P. porri, P.mixta, P. blasdalei, Uromyces ambiguous, U. duris. Danes izolate, ki se pojavljajo na česnu, poru in drobnjaku, vse uvrščamo v vrsto Puccinia allii, katera se smatra kot kompleks vrst. Znotraj vrste se pojavlja fiziološka specializacija, kjer evropski izolati iz pora ne napadajo čebule in drobnjaka, ameriški izolati iz česna pa ne napadajo drobnjaka.

Vir inokuluma za spomladi posejane čebulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplejših letih že konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza. Vir okužb so lahko tudi plevelne čebulnice. Primarno okužbo opravijo uredospore, ki se na večje razdalje širijo z vetrom. Optimalni pogoji za okužbo so temperature okoli 15°C in 4-urna 100 % omočenost lista. Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24°C. Njen razvoj je hitrejši na raslinah, ki rastejo v tleh z visoko vsebnostjo dušika in pomanjkanjem kalija. Gliva ni sposobna preživetja v tleh.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 – 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele, ali svetlo rjave barve. Pege se kasneje povečajo (3 – 5 mm), oblikujejo se značilni svetlo oranžni prašnati kupčki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se sproščajo oranžne prašnate uredospore. Okoli prašnatih kupčkov se lahko pojavijo klorotični haloji. Rja se najprej pojavi na starejših listih in se kasneje razširi na mlajše. Močno okuženi listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posušijo in odmrejo. Okužene rastline so po velikosti manjše, manjši je pridelek. Pri česnu prihaja do zastajanja rasti celotnih rastlin, vključno s čebulico. Pri spravilu pridelka so čebulice okuženega česna slabe kvalitete, šibke, zunanji stroki so ločeni od ostalega dela čebulice. Tak pridelek se slabo skladišči. Pozna okužba s televtosporami se kaže kot temno rjavi do črni kupčki na okuženih listih.

VARSTVO

Širok kolobar zmanjša pritisk bolezni, zato je zelo pomembno, da se ga poslužujemo. Iz posevkov redno odstranjujemo plevelne čebulnice, okužene rastlinske ostanke pa zaorjemo. Izogibamo se zaporednemu sejanju gostiteljskih rastlin na isto zemljišče (česen – por – čebula…). Pri poru lahko sadimo odporne sorte. Kemično varstvo sestavljajo redna škropljenja s fungicidi. Z varstvom pričnemo takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Pomembno je, da fungicid doseže vse dele rastline. Proti glivi delujejo aktivne snovi iz skupin morfolinov, ali triazolov. V Sloveniji so za ta namen registrirani tudi nekateri strobilurinski pripravki, recimo azoksistrobin, pa iprodion, bakreni pripravki, folpet, mankozeb, metalaksil-M, ciprodinil ter fludioksonil. Ostale aktivne snovi, ki delujejo proti glivi so še: bitertanol, klorotalonil, ciprokonazol, difenokonazol, fenpropimorf, heksakonazol, maneb, mankozeb, propikonazol, tebukonazol, triadimefon in triadimenol. Izmed alternativnih načinov varstva omenimo še ‘intercropping’, pri katerem med česen, ali por posejemo podzemno deteljo (Trifolium subterraneum). Ta bistveno vpliva na zmanjšanje števila tripsov, delno pa zmanjša tudi obseg pojavljanja rje. Kvaliteta pridelka je boljša, toda zmanjša se količina pridelka na hektar površine.

    

Viri in nadaljnje informacije:

Viri slik:

Bolšice (Hemiptera: Psylloidea) so majhna skupina fitofagnih žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom. Navadno se hranijo le na enem gostitelju. Danes so razporejene v šest družin, ena manjših je Homotomidae, v katero je na celem svetu uvrščenih 80 vrst. Vse so hranijo na gostiteljih družine Moraceae, predvsem na rodu Ficus. Smokvina bolšica (Homotoma ficus) se hrani na figi.

Smokvina bolšica se v nasadih fig v večjem številu pojavlja le občasno. Ličinke, ki se hranijo na listih, lahko povzročijo nekaj škode, vendar vrste ne smatramo kot ekonomsko pomembno. Vseeno obstajajo poročila o ekonomski škodi zaradi hranjenja ličink in odraslih osebkov na listih ter včasih na plodovih ter zaradi tvorbe sajaste plesni na medeni rosi, ki jo izločajo tako ličinke kot tudi odrasle žuželke. Sajasta plesen omejuje fotosintezo ter respiracijo na prizadetih rastlinah, zaradi izgleda pa zmanjšuje tržno vrednost pridelka.

 

Odrasli osebki so po levitvi svetlo zeleni, kasneje nekoliko potemnijo v svetlo zeleno rjavkasto barvo. Moški osebki merijo v dolžino 3,25 do 3,55 mm, samičke od 3,50 do 3,80 mm. Ličinke prvega razvojnega stadija so rumene barve s svetlo rdečimi očmi in temno rjavimi nogami. Ličinke petega razvojnega stadija so svetlo zelene, telo na gosto prekrivajo enostavne sete, v dolžino merijo okoli 2,5 mm.

Vrsta je široko razširjena in pogosta v jugozahodni Sloveniji. Seljak (2006) poroča o najdbah žuželke v Goriških Brdih (Kozana), na obali (Strunjan), na Goriškem (Kromberk, Nova Gorica), v Soški dolini (Kanal, Most na Soči) ter na Krasu (Brje pri Komnu). Najdba, na podlagi katere je nastal pričujoči članek in pripadajoče fotografije pa prihaja iz Huma v Goriških Brdih. Izven Slovenije se smokvina bolšica pojavlja praktično povsod kjer raste figa, tako v Mediteranu, kot na Bižnjem Vzhodu. Skupaj z gostiteljem je bila vnešena v nekatere države, kjer fig prej niso poznali, recimo v Veliko Britanijo in Švico. Opažena je bila tudi v Kaliforniji v ZDA.

Ličinke petega razvojnega stadija se hranijo ob listnih žilah na spodnji strani lista (slika levo). Desno povečana ličinka petega razvojnega stadija (slika desno):

 

Smokvina bolšica ima eno generacijo letno. Prezimi v stadiju jajčeca na gostiteljski rastlini. Pojav posameznih razvojnih stadijev je povezan s temperaturami, oziroma z geografsko lego. Prve ličinke se izlegajo konec marca. Larve prvega in drugega stadija so skrite pod luskolisti brstov, od tretje faze naprej so ličinke razporejene na obeh straneh listnih žil na spodnji strani lista. Larve tretjega razvojnega stadija se pojavijo konec aprila. Med hranjenjem larve izločajo medeno roso, ki je zavita v vosek, katerega na listih najdemo v obliki kapljic. Prvi odrasli osebki se pojavijo konec maja. Poleti (julij, avgust) odrasle osebke najdemo predvsem na spodnji strani listov v bližini listnih žil. Razmnoževanje poteka konec avgusta in v začetku septembra, jajčeca izlega od druge polovice septembra naprej in jih najdemo v manjših gručah v razpokah na lesu v bližini listnih brstov.

Bolšica preko poletja večinoma ostaja na figi, čeprav poročila iz Krimskega polotoka omenjajo migracijo odraslih osebkov na iglavce, hrast, divji kostanj, glog ter datelj. Srbske raziskave so pokazale, da bolšica poleti večinoma ostaja na figah, kjer se zadržuje predvsem na sončnih, južnih in jugozahodnih delih krošnje.

Izmed naravnih sovražnikov se omenjajo predatorske stenice, kot je Malacocoris chlorizans (Heteroptera: Miridae) ter Orius minutus (Heteroptera: Anthocoridae), ki se prehranjuje z jajčeci.

Viri:

  • JERINIĆ-PRODANIVIĆ D. 2011. The First Finding of The Fig Psylla Homotoma ficus L. (Hemiptera, Psylloidea, Homotomidae) in Serbia. Pestic. Phytomed. (Belgrade), 26(3), 2011, 205–212.
  • SELJAK G. 2006. An overview of the current knowledge of jumping plant-lice of Slovenia (Hemiptera: Psylloidea). Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, vol. 14, št. 1: 11–34
  • FITO-INFO: www.fito-info.si

Viri slik:

 

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin