Tag: vročinski val

Meteorološko poletje je letos že takoj na začetku udarilo z vso silo. Prevlada anticiklona v prvi dekadi junija nad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo) nam je prinesla prvi vročinski val v letu in z njim kar 10 vročih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s šibko burjo dosegale 34°C, v Kojskem v Goriških Brdih smo v tem obdobju našteli tudi 5 tropskih noči, najvišja minimalna temperatura je 5. junija znašala 22,6°C. Prva dekada junija je bila s povprečno dnevno temperaturo 24,4°C v Kojskem dobre 3°C toplejša od povprečja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vročinskega vala gibale med -11 in -14°C, na 850 hPa pa tja do 15°C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vročinskih valovih, kakršnim smo bili priča v preteklih letih. Posledično temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30°C, še več, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banjške planote smo zabeležili najvišji Tmax 27,1°C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7°C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povprečja postaje. Od začetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm dežja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od začetka leta znašala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je že poznalo predvsem na rastju s plitkim koreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela črta predstavlja povprečje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovprečno namočeni leti (2013 in 2014) in dve bolj sušni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna suša leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo še dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki tekočega leta do 16. junija 2015 so že vnešeni v graf:

Vsaj začasno prekinitev suše so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V višinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vlažen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal jugovzhodnik in prinašal vlago ter s tem energijo nevihtam. Vrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med 10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogočal nastanek kakšne kratkožive supercelice, čeprav so prevladovale multicelične nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Benečijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja supercelična nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tržaškem zalivu je naletela na nekoliko slabše pogoje s šibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen južni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogoče opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala močnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma znašlo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino prešla oslabljena in se znova okrepila na Štajerskem ter nadaljevala naprej na Madžarsko.

Radarska slika linije nad Tržaškim zalivom:

Količine dežja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Goriških Brdih in Soški dolini beležile le med 9 in 15 mm padavin.

Več dežja je prinesel 15. junij. Že zjutraj je nekaj ploh nastalo na območju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm dežja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem območju so v kratkem času zabeležile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v večernih urah ter prešla Goriško. Padavine so vztrajale še v noč na 16. junij. Končno so se nabrale nekoliko večje količine, padlo je okoli 35 mm dežja. Na OFB-ju je prišlo do novega proženja v Tržaškem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek močnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni čudno da je tam nastala močna supercelična nevihta ki je počasi potovala prek Tržaškega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali močni nalivi in številne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v večernih urah:

Radarska slika večerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem večeru 16. junija s supercelično nevihto v Tržaškem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tržiča v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je šlo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali močni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do proženja je prišlo ob obali Furlanije, multicelične nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Goriških Brd. Na sliki levo je pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa močan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri Čedadu prešle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je že prišlo do novega proženja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, višje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sondaža iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bližje obali je bilo energije še več, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prejšnje dni 10 do 15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga tiče. Toda kot že toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, še ena pa v Benečiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila počasna in a z dobro izraženimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnejše supercelice v Benečiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

September ponavadi prinese konec poletja in vstop v jesen. Vendar tega ne moremo ravno trditi za letošnji september, saj je bil skoraj v celoti povsem poleten. Povprečna temperatura je bila na Goriškem kar 4°C višja od dolgoletnega povprečja. Poleg tega je bil september zelo suh, saj smo imeli vsega 4 dneve s padavinami, padla pa ni niti polovica dolgoletnega povprečja dežja v tem mesecu. Take vremenske razmere so ugodno vplivale na dozorevanje grozdja in tako bomo dobili letos izjemno kakovosten vinski letnik.

September se je nadaljeval tam, kjer se je končal avgust. Pri visokih temperaturah. Prva dva dneva se živo srebro še ni povzpelo čez 30°C, 3. septembra pa smo že zabeležili prvi vroč dan. Vročina se je nadaljevala še naslednji dan, nato nas je 5. septembra prešla hladna fronta, ki je prinesla sprva nekaj neviht, v nadaljevanju pa predvsem vrsto ploh. Padavine so vsaj za silo ublažile sušo, ki je že načenjala nekatere kmetijske rastline, predvsem oljke, ki sušo trpijo že celotno vegetacijsko dobo in gre zato pričakovati manjši pridelek. Po fronti in nekaj nekoliko hladnejših dneh, se je vročina vrnila. Temperature so se v trdovratnemu azorskemu anticiklonu ponovno povzpele preko 30°C. 14. septembra se je zvečer v predalpskem svetu pojavilo nekaj multiceličnih neviht. Vročinski val je trajal vse do 18. septembra, ko nas je v noči na 19. prešla hladna fronta. Najprej smo imeli zanimivo predfrontalno dogajanje s fotogeničnimi nevihtami, naslednjega dne pa še nekoliko bolj konkretno pošiljko dežja. Zanimivo je bilo predvsem nočno dogajanje, kjer je ob prehodu hladne fronte nastalo nekaj močnih neviht. V Furlaniji je padala celo toča. Prav ta nevihta je ob prehodu čez Goriška Brda povzročila nekaj nevšečnosti zaradi močnih sunkov vetra in močnega naliva. Ker je bila zemlja suha in zbita, je večina vode odtekla po površju, zato je zaloga vode v tleh ponovno ni bistveno povečala. Še več, kmalu je padla pod spodnjo mejo dostopnosti za rastline. Suša se je nadaljevala tudi v zadnji dekadi meseca septembra, saj padavin ni bilo več. Temperature se v zadnji dekadi niso več povzpele nad 30°C, so pa bile vseskozi nad 25°C. Letni primankljaj vode v tleh je ob koncu meseca septembra na Primorskem znašal že 360 mm, ob obali celo 590 mm.

Agencija za okolje RS je na klimatološki opazovalnici v Biljah zabeležila 3,9°C toplejši september od dolgoletnega povrečja. Podobno kot avgust, je bil nadpovprečno osončen in suh.

Podatki (Bilje – september 2011 / dolgoletno povprečje 1971 – 2000):

  • Povprečna temperatura na 2m: 20,7°C / 16,8°C
  • Povprečna maksimalna temp. na 2m: 28,6°C / 24,0°C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 33,3°C / 34,0°C
  • Povprečna minimalna temp. na 2m: 14,0°C / 11,3°C
  • Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 29 / 12,1
  • Število vročih dni (Tmax >= 30°C): 12 / 0,9
  • Padavine: 68 mm / 158 mm
  • Število dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 4 / 9,8
  • Število dni z nevihto: 3 / 4,1
  • Trajanje sončnega obsevanja: 253 ur / 188 ur

Kako so mesec september 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povprečna temperatura zraka: 21,6°C / 22,9°C / 21,0°C
Minimalna temperatura zraka: 11,8°C (20.9.) / 11,1°C (20.9.) / 8,5°C (20.9.)
Maksimalna temperatura zraka: 32,6°C (3.9.) / 34,0°C (3.9.) / 33,1°C (3.9.)
Najvišja minimalna temperatura: 20,6°C (15.9.) / 22,0°C (20.9.) / 18,2°C (5.9.)
Najnižja maksimalna temperatura: 17,6°C (19.9.) / 18,8°C (19.9.) / 18,3°C (19.9.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 27 / 27 / 28
Število vročih dni (Tmax >= 30°C): 5 / 11 / 9

Povprečna relativna zračna vlažnost: 67 % / 55,6 % / 75,9 %
Maksimalna relativna zračna vlažnost: 96 % (19.9.) / 97 % (19.9.) / 100 %
Minimalna relativna zračna vlažnost: 30 % (30.9.) / 27 % (13.9.) / 32 %
Minimalna temperatura rosišča: 5,5°C (20.9.) / 3,6°C (19.9.) / 6,6°C (19.9.)
Maksimalna temperatura rosišča: 20,6°C (12.9.) / 20,6°C (5.9.) / 22,6°C (11.9.)

Število dni s padavinami: 4 / 3 / 9*
Število dni s padavinami nad 2 mm: 3 / 3 / 3
Število dni s točo: 0 / 0 / 0
Skupna količina padavin: 97,8 mm / 120,4 mm / 81,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 62,0 mm (19.9.) / 70,6 mm (19.9.) / 44,4 mm (19.9.)
Največja intenziteta padavin: 349,0 mm/h (19.9.) / 174 mm/h (5.9.) / 192 mm/h (5.9.)

Najvišja dnevna povprečna hitrost vetra: 17,6 km/h (15.9.) / 12,4 km/h (15.9.) / 4,9 km/h (27.9.)
Najmočnejši sunek vetra: 72,4 km/h (19.9.), smer NNE / 59 km/h (5.9.) / 42,0 km/h (18.9.)
Pot vetra (Windrun): 7558 km / 4778,1 km / 1701,9 km

Povprečen zračni tlak: 1015,6 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zračni tlak: 1026,4 hpa (27-29.9.) / 1025 hpa (27.9.) / 1025,8 hpa (29.9.)
Min zračni tlak: 1001,1 hpa (19.9.) / 999 hpa (19.9.) / 1000,4 hpa (19.9.)

* – AVP Casino Venko Neblo je zabeležila 6 dni z višino padavin 0,2 mm. V teh primerih je šlo za vodo, ki se je v pluviometru nabrala zaradi rose.

Grafi:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v septembru 2011:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v septembru 2011:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo v septembru 2011:

Primerjava povprečnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Podrobno poročilo o prehodu hladne fronte 18.-19. septembra 2011.

Viri:

Ne, nismo pozabili na vremensko poročilo meseca avgusta, le nekoliko dlje je trajalo, da smo zbrali vse podatke, jih obdelali ter spravili na internet. Vndima pač. 😉 In nenazadnje, greh bi bil, če ne bi nič zapisali o tako zanimivem poletnem mesecu, kot je bil letošnji avgust. Zapomnili si ga bomo predvsem po vročinskem valu, ki nas je zajel v drugi polovici meseca ter po zelo majhni količini padavin in posledični suši.

Podobno kot julij, je bil tudi avgust sprva razmeroma hladen, nič kaj poleten. Vreme je bilo še nestabilno, pojavljale so se plohe. Prvi omemebe vreden nevihtni dan smo zabeležili 4. avgusta, ko se je v alpskem svetu SZ Slovenije razvila multicelična nevihta, ki je počasi potovala proti JZ. Ob prihodu v Furlansko nižino se je v precej mejnih pogojih razvila supercelična nevihta, ki sicer ni bila kaj prida fotogenična. Vseeno smo imeli priložnost opazovati kar velik wall cloud. Sledilo je nekaj dni z ekstremno vlažnostjo, katero je iz nad S Jadrana dovajal zmeren jugo. 7. avgusta so v Furlaniji nastale vsaj 3 močne supercelične nevihte. Vse tri smo uspeli fotografirati. Fotografije drugih dveh so v Galeriji. Fotografije vseh treh, torej s prvo vred, ki je bila tudi najlepša, dobite na WeatherPhotos.net. Zaradi visoke zračne vlažnosti so bile baze oblakov ekstremno nizke. Z vlažnostjo so bile nabite tudi višje plasti atmosfere, kar je pomenilo, da bodo glavna grožnja iz teh neviht močni nalivi. Nevihte so do naših krajev večinoma precej oslabele, tako da smo od vsega tega dežja dobili le malo. Ekstremna vlažnost se je nadaljevala tudi naslednji dan, 8. avgusta. V noči na 9. avgust nas je od severa dosegla in prešla hladna fronta. V trdi temi smo dokaj neuspešno spremljali masivno supercelico SZ od Udin, še ena supercelica se je razvila S-SV od Krmina. Ena od neviht je spet pustila nekaj padavin v Goriških Brdih, a so bile količine ponovno zelo majhne. Po fronti so sledili trije hladnejši dnevi, 12. avgusta pa se je ozračje že začelo segrevati. Nad naše kraje se je razširil azorski anticiklon, temperature so se povzpele nad 30°C, najvišje temperature smo beležili med 20. in 26. avgustom, ko so dnevna povprečja presegala 27°C. Zelo topla so bila tudi jutra, saj so najnižje dnevne temperature večinoma presegale 20°C. ARSO je na meteoalarmu zaradi visokih temperatur izdal oranžno opozorilo. Dolgotrajno obdobje brez dežja je ob zelo visoki evapotranspiraciji, ki je presegala 5 mm dnevno (v Biljah kar 7 dni zapored), vodila v povečano požarno ogroženost in pomankanje rastlinam dostopne vode. V vinogradih so to pomanjkanje najbolj občutile bujne sorte z velikimi grozdi. Tako se je pri sortah ‘Malvazija’ in ‘Rebula’ ponekod pojavilo sušenje jagod. Predvsem pri sorti ‘Rebula’ se je suša odrazila tudi v precej nizkih sladkornih stopnjah. Pomanjkanje vode se je opazilo tudi na drugih rastlinah, v gozdovih je ponekod že začelo rumeneti listje dreves. Še bolje je bilo to opaziti v Furlaniji, ki je dajala zaradi odpadanja listja s topolov in drugi drevesnih vrst vtis pozne jeseni. Tudi koruza na poljih se je povsem posušila. Vročinski val se je zaključil s prehodom hladne fronte 27. avgusta, ki pa spet ni prinesla omembe vrednih padavin, zapihala je samo burja, ki je še dodatno prispevala k povečani evapotranspiraciji. V zadnjih dneh avgusta so se temperature gibale okoli 30°C.

Agencija za okolje RS je na klimatološki opazovalnici v Biljah pri Novi Gorici zabeležila več kot 2°C toplejši avgust od povprečja. Bil je tudi nadpovprečno osončen in zelo suh. Našteli so kar 19 vročih dni s temperaturo nad 30°C, najvišjo dnevno temperaturo so zabeležili 20. avgusta in je znašala 36,5°C.

Podatki (Bilje – avgust 2011 / dolgoletno povprečje 1971 – 2000):

  • Povprečna temperatura na 2m: 23,4°C / 21,1°C
  • Povprečna maksimalna temp. na 2m: 31,1°C / 28,4°C
  • Povprečna minimalna temp. na 2m: 16°C / 14,8°C
  • Padavine: 2 mm / 114 mm
  • Število dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 5 / 9,5
  • Število dni z nevihto: 5 / 4,9
  • Trajanje sončnega obsevanja: 339,9 ur / 271 ur

Poglejmo, kako so avgust 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povprečna temperatura zraka: 23,8°C / 25,2°C / 23,2°C
Minimalna temperatura zraka: 13,4°C (9.8.) / 14,8°C (9.8.) / 10,0°C (10.8.)
Maksimalna temperatura zraka: 35,8°C (20.8.) / 38,2°C (23.8.) / 37,1°C (23.8.)
Najvišja minimalna temperatura: 22,6°C (21.8.) / 24,9°C (21.8.) / 20,8°C (8.8.)
Najnižja maksimalna temperatura: 25,1°C (9.8.) / 25,7°C (9.8.) / 25,4°C (11.8.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 31 / 31 / 31
Število vročih dni (Tmax >= 30°C): 16 / 19 / 17

Povprečna relativna zračna vlažnost: 65 % / 54 % / 74 %
Maksimalna relativna zračna vlažnost: 92 % (4-6-7.8.) / 92 % (8.8.) / 100 % (1.8.)
Minimalna relativna zračna vlažnost: 28 % (23.8.) / 21 % (23.8.) / 25 % (23.8.)
Minimalna temperatura rosišča: 7,2°C (10.8.) / 4,8°C (11.8.) / 6,8°C (10.8.)
Maksimalna temperatura rosišča: 23,0°C (22.8.) / 22,6°C (7.8.) / 25,9°C (22.8.)

Število dni s padavinami: 5 / 3 / 10
Število dni s padavinami nad 2 mm: 2 / 2 / 4
Število dni s točo: 0 / 0 / 0
Skupna količina padavin: 16,6 mm / 11,4 mm / 26,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 7,6 mm (9.8.) / 5,3 mm (9.8.) / 9,6 mm (4.8.)
Največja intenziteta padavin: 52,6 mm/h (9.8.) / 25,9 mm/h (4.8.) / 84,4 mm/h (8.8.)

Najvišja dnevna povprečna hitrost vetra: 17,4 km/h (28.8.) / 16,8 km/h (28.8.) / 7,8 km/h (28.8.)
Najmočnejši sunek vetra: 57,9 km/h (28.8.), smer NE / 55,0 km/h (9.8.) / 40,0 km/h (28.8.)
Pot vetra (Windrun): 8011,8 km / 5052,7 km / 1715,9 km

Povprečen zračni tlak: 1013,6 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zračni tlak: 1021,6 hpa (11.8.) / 1019 hpa (10.8.) / 1020,8 hpa (11.8.)
Min zračni tlak: 1006,2 hpa (8.8.) / 1004 hpa (8.8.) / 1005 hpa (8.8.)

GRAFI

Gibanje povprečne temperature na 2 m in padavine na VP Enomarket Kojsko v mesecu avgustu 2011:

Gibanje povprečne temperature in padavine na VP Biljana v avgustu 2011:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo:

Primerjave povprečnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Neblo na račun hladnejših juter beleži nižje povprečne dnevne temperature kot ostali dve lokaciji:

Primerjave minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Lepo je videti, koliko hladnejša so jutra v Neblem. Nekoliko presenetljiva je zelo visoka minimalna temperatura v Biljani na dan 21.8., ko je postaja zabeležila kar 24,9°C :

Primerjava maksimalnih temperatur na vseh treh postajah. Razlike med postajami niso tako očitne. VP Kojsko je med vročinskim valom zabeležila nekoliko nižje maksimalne temperature, ki niso presegle 36°C.:

O NATANČNOSTI MERITEV

V avgustu smo zabeležili nekatere zelo visoke maksimalne temperature, zato je prav, da se vprašamo, koliko lahko zares verjamemo tem meritvam. V tem članku primerjamo tri postaje, od katerih 2 uporabljata kvalitetne Davis senzorje, postaja v Biljani pa senzorje WMR, ki so nekoliko slabše kvalitete, predvsem pa imajo slabši radiacijski ščit in jih je zato za pravilno meritev temperature potrebno postaviti v vremensko hišico. VP Biljana uporablja sicer Davis radiacijski ščit, senzor pa je postavljen na travnati površini, da se zmanjša vpliv sevanja tal. Kljub vsemu najvišja izmerjena temperatura najbrž malenkostno odstopa od dejanske, sploh če jo primerjamo z drugimi postajami, predvsem postajo v Neblem, kjer so maksimalne dnevne temperature navadno zelo visoke. Vseeno je odstopanje premajhno, da bi se sekirali zaradi tega. Je pa treba povedati, da bi bile primerjave bolj optimalne, če bi imeli iste senzorje na vseh treh postajah. Bolj absurdne so bile izmerjene maksimalne temperature v agrometeoroloških vremenskih postajah v Goriških Brdih, ki so kot za šalo presegle 39°C, postaja v Kozani pa je pokazala celo 40,8°C. Mirno lahko rečemo, da so te meritve pretirane, da ne rečemo napačne. Kot kaže, radiacijski ščiti agrometeoroloških postaj niso dorasli meritvam v tako ekstremno vročih dneh, zato gre njihove podatke o maksimalnih temperaturah jemati z rezervo.

Poročilo ARSO o vročinskem valu avgusta 2011.

VIRI

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin