Tag: vremenske

Leto┼ínji junij je med najtoplej┼íimi v zadnjem desetletju. Vro─Źinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zra─Źne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabele┼żili le tri vro─Źe dni s temperaturo nad 30┬░C. Najvi┼íja izmerjena temperatura je zna┼íala 32,1┬░C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski no─Źi s temperaturo nad 20┬░C, najvi┼íji minimum je bil zabele┼żen prav tako 24.6. pri 22,7┬░C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vro─Źinskega vala stopnjevala. Najvi┼íja rosi┼í─Źa smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23┬░C.

Visoka rosi┼í─Źa so pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nevihte. 25.6. je na┼íe kraje pre┼íla dolina z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno vi┼íinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza polo┼żajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se za─Źele pojavljati ┼że v jutranjih urah, mo─Źan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele So┼íke doline v ob─Źini Kanal ob So─Źi. Kasneje je nekaj mo─Źnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poro─Źali o to─Źi debeline 8 do 10 cm ter o mo─Źnih nalivih.

Pogled na superceli─Źno nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Ve─Ź o tem dogodku: TO─îA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali lo─Źne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki vetra v kombinaciji z mo─Źnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem ─Źasu. Najmo─Źnej┼íe sunke vetra so zabele┼żile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso bele┼żile hitrosti nad 100 km/h, ─Źeprav je lokalno marsikje pihalo ┼íe veliko mo─Źneje, po ┼íkodi sode─Ź:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banj┼íka planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Najve─Ź ┼íkode zaradi nevihtnega pi┼ía je bilo v So┼íki dolini, kjer je relief ┼íe dodatno potenciral u─Źinke downbursta. Predvsem je ┼ílo za podrta drevesa, v Kanalu ob So─Źi je odkrilo streho na enemu od blokov, po┼íkodovani sta bili strehi ┼íe na enem bloku in na ┼íoli. Odkrilo je tudi streho ┼íole v Kalu nad Kanalom. Najve─Ź ┼íkode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v So┼íki dolini, vi┼íje proti Banj┼íki planoti in v Gori┼íkih brdih je take ┼íkode manj. Mo─Źno je bila prizadeta tudi Gori┼íka. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Gori┼íko je zabele┼żila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na ve─Ź regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob So─Źi ter po┼íkodoval del plo─Źevinaste strehe na ┼íoli. Veliko nevarnost so predstavljali lete─Źi deli ostre┼íja, ki so po pri─Źevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo neko─Ź voja┼íko pokopali┼í─Źe:

 

┼ákoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili po┼íkodovanji dve vozili, ┼íe eno je bilo po┼íkodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, ┼ílo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkiri┼í─Źu do bre┼żine, ─Źez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabele┼żila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7┬░C, rosi┼í─Źe pred nevihto se je gibalo okoli 20┬░C:

 

Postaja je zabele┼żila po dosedanjih podatkih, najmo─Źnej┼íi sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povpre─Źna hitrost vetra v obdobju najmo─Źnej┼íih sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabele┼żila Max RR pri 239,8 mm/h. ┼áe mo─Źnej┼ía intenziteta nalivov je bila dose┼żena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zra─Źnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Mo─Źan veter je povzro─Źil velike skoke zra─Źnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipol┼że
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poro─Źili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem obmo─Źju (Estofex Storm forecast). Podrobnej┼ío analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec ┼íe nismo zaklju─Źili. Prav nasprotno, v sredo se na┼íim krajem pribli┼ża globoka dolina s hladnim zrakom. Na┼í polo┼żaj na jugozahodnem robu doline, pod mo─Źnim in vla┼żnim jugozahodnikom v vi┼íinah, obeta obilne padavine na obmo─Źju Furlanije in Poso─Źja v sredo in ─Źetrtek. Pojavljale se bodo lahko mo─Źnej┼íe nevihte. Karta vetra in vi┼íine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in mo─Źnim jugozahodnim tokom nad na┼íimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in ─Źetrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

De┼ż z nevihtami gre pri─Źakovati tudi v Gori┼íkih brdih, zato se priporo─Źa, da pri za┼í─Źiti vinske trte uporabljamo mo─Źilo NU-FILM, ki zmanj┼ía efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo ┼íe PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporo─Źa pred zapiranjem grozdov. Sistemi─Źni komponenti dodamo ┼íe 3 – 4 kg/ha mo─Źljivega ┼żvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameri┼íkega ┼íkr┼żatka. Ve─Ź o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekolo┼íki pridelavi vinske trte nadaljujemo ┼íkropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali mo─Źljivo ┼żveplo 4 kg/ha. Proti ameri┼íkemu ┼íkr┼żatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

─îeprav v zadnjih tednih razen fotografij, na spetni strani WineAndWeather.net ni bilo veliko novosti, to ┼íe ne pomeni, da smo po─Źivali. Ukvarjali smo se predvsem z optimalnimi postavitvami vetromerov na na┼íih vremenskih postajah.

Na novo lokacijo smo premestili vetromer Vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki je odslej montiran na streho Kmetijske zadruge Gori┼íka Brda Dobrovo v Kojskem (Kalehe). Lokacija je bistveno bolj┼ía od prej┼ínje, saj je odprta na vse strani neba (prej je bila na jugovzhodu stavba), poleg tega je to najbolj vetrovna lokacija v Kojskem. Po prvih opazovanjih sunki jutranjega gornika, ki je v Kojskem obi─Źajen veter, dosegajo 10 do 15 km/h vi┼íje hitrosti kot na prej┼ínji lokaciji. Prav tako senzor pogosteje izmeri smeri vetra iz jugovzhoda in vzhoda, kar je bila prej seveda prava redkost. Ob tej prilo┼żnosti bi se lepo zahvalil Kmetijski zadrugi Gori┼íka Brda – Dobrovo, ki je omogo─Źila postavitev senzorja na streho svoje stavbe.

─îe se ┼íe spomnite, nam je februarska burja po┼íkodovala vetromer Vremenske postaje Korada. Le tega smo sicer kmalu zamenjali, a je bil za─Źasno postavljen na vi┼íino 3 metre. Minuli vikend smo ga ponovno prestavili na vrh droga (12 metrov). Ob tej priliki smo ┼íe nekoliko okrepili drog, kjer je varilska dela opravil Hotimir Vinazza – Strojne instalacije s.p., za kar se mu lepo zahvaljujemo. V naslednjih dneh nas na VP Korada ─Źaka ┼íe dokon─Źanje ozemljitve oziroma strelovoda, da se izognemo te┼żavam, kakr┼íne smo imeli lansko leto, ko nam je statika med nevihtami uni─Źila kar dva senzorja.

Za konec omenimo ┼íe zadnjo novost na Vremenski postaji Korada, in sicer spletno kamero. Ta trenutno snema v ┼żivo sliko prostora pred ko─Źo na vrhu Korade. Zaenkrat je ┼íe v fazi poizkusnega delovanja, zato ob─Źasno tudi ne deluje. V naslednjih tednih/mesecih, ko bomo dosegli stabilno delovanje, jo bomo prestavili na novo lokacijo na drog vetromera na vrhu Korade, kjer bo snemala proti severu, oziroma proti Alpam.

P.s.: 2. maja 2012 so podatki iz vremenske postaje Korada in spletne kamere Korada nedosegljivi zaradi te┼żav z internetno povezavo po v─Źerej┼ínjih nevihtah. Napake bodo kmalu odpravljene.

Ne, nismo pozabili na vremensko poro─Źilo meseca avgusta, le nekoliko dlje je trajalo, da smo zbrali vse podatke, jih obdelali ter spravili na internet. Vndima pa─Ź. ­čśë In nenazadnje, greh bi bil, ─Źe ne bi ni─Ź zapisali o tako zanimivem poletnem mesecu, kot je bil leto┼ínji avgust. Zapomnili si ga bomo predvsem po vro─Źinskem valu, ki nas je zajel v drugi polovici meseca ter po zelo majhni koli─Źini padavin in posledi─Źni su┼íi.

Podobno kot julij, je bil tudi avgust sprva razmeroma hladen, ni─Ź kaj poleten. Vreme je bilo ┼íe nestabilno, pojavljale so se plohe. Prvi omemebe vreden nevihtni dan smo zabele┼żili 4. avgusta, ko se je v alpskem svetu SZ Slovenije razvila multiceli─Źna nevihta, ki je po─Źasi potovala proti JZ. Ob prihodu v Furlansko ni┼żino se je v precej mejnih pogojih razvila superceli─Źna nevihta, ki sicer ni bila kaj prida fotogeni─Źna. Vseeno smo imeli prilo┼żnost opazovati kar velik wall cloud. Sledilo je nekaj dni z ekstremno vla┼żnostjo, katero je iz nad S Jadrana dovajal zmeren jugo. 7. avgusta so v Furlaniji nastale vsaj 3 mo─Źne superceli─Źne nevihte. Vse tri smo uspeli fotografirati. Fotografije drugih dveh so v Galeriji. Fotografije vseh treh, torej s prvo vred, ki je bila tudi najlep┼ía, dobite na WeatherPhotos.net. Zaradi visoke zra─Źne vla┼żnosti so bile baze oblakov ekstremno nizke. Z vla┼żnostjo so bile nabite tudi vi┼íje plasti atmosfere, kar je pomenilo, da bodo glavna gro┼żnja iz teh neviht mo─Źni nalivi. Nevihte so do na┼íih krajev ve─Źinoma precej oslabele, tako da smo od vsega tega de┼żja dobili le malo. Ekstremna vla┼żnost se je nadaljevala tudi naslednji dan, 8. avgusta. V no─Źi na 9. avgust nas je od severa dosegla in pre┼íla hladna fronta. V trdi temi smo dokaj neuspe┼íno spremljali masivno supercelico SZ od Udin, ┼íe ena supercelica se je razvila S-SV od Krmina. Ena od neviht je spet pustila nekaj padavin v Gori┼íkih Brdih, a so bile koli─Źine ponovno zelo majhne. Po fronti so sledili trije hladnej┼íi dnevi, 12. avgusta pa se je ozra─Źje ┼że za─Źelo segrevati. Nad na┼íe kraje se je raz┼íiril azorski anticiklon, temperature so se povzpele nad 30┬░C, najvi┼íje temperature smo bele┼żili med 20. in 26. avgustom, ko so dnevna povpre─Źja presegala 27┬░C. Zelo topla so bila tudi jutra, saj so najni┼żje dnevne temperature ve─Źinoma presegale 20┬░C. ARSO je na meteoalarmu zaradi visokih temperatur izdal oran┼żno opozorilo. Dolgotrajno obdobje brez de┼żja je ob zelo visoki evapotranspiraciji, ki je presegala 5 mm dnevno (v Biljah kar 7 dni zapored), vodila v pove─Źano po┼żarno ogro┼żenost in pomankanje rastlinam dostopne vode. V vinogradih so to pomanjkanje najbolj ob─Źutile bujne sorte z velikimi grozdi. Tako se je pri sortah ‘Malvazija’ in ‘Rebula’ ponekod pojavilo su┼íenje jagod. Predvsem pri sorti ‘Rebula’ se je su┼ía odrazila tudi v precej nizkih sladkornih stopnjah. Pomanjkanje vode se je opazilo tudi na drugih rastlinah, v gozdovih je ponekod ┼że za─Źelo rumeneti listje dreves. ┼áe bolje je bilo to opaziti v Furlaniji, ki je dajala zaradi odpadanja listja s topolov in drugi drevesnih vrst vtis pozne jeseni. Tudi koruza na poljih se je povsem posu┼íila. Vro─Źinski val se je zaklju─Źil s prehodom hladne fronte 27. avgusta, ki pa spet ni prinesla omembe vrednih padavin, zapihala je samo burja, ki je ┼íe dodatno prispevala k pove─Źani evapotranspiraciji. V zadnjih dneh avgusta so se temperature gibale okoli 30┬░C.

Agencija za okolje RS je na klimatolo┼íki opazovalnici v Biljah pri Novi Gorici zabele┼żila ve─Ź kot 2┬░C toplej┼íi avgust od povpre─Źja. Bil je tudi nadpovpre─Źno oson─Źen in zelo suh. Na┼íteli so kar 19 vro─Źih dni s temperaturo nad 30┬░C, najvi┼íjo dnevno temperaturo so zabele┼żili 20. avgusta in je zna┼íala 36,5┬░C.

Podatki (Bilje ÔÇô avgust 2011 / dolgoletno povpre─Źje 1971 ÔÇô 2000):

  • Povpre─Źna temperatura na 2m: 23,4┬░C / 21,1┬░C
  • Povpre─Źna maksimalna temp. na 2m: 31,1┬░C / 28,4┬░C
  • Povpre─Źna minimalna temp. na 2m: 16┬░C / 14,8┬░C
  • Padavine: 2 mm / 114 mm
  • ┼átevilo dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 5 / 9,5
  • ┼átevilo dni z nevihto: 5 / 4,9
  • Trajanje son─Źnega obsevanja: 339,9 ur / 271 ur

Poglejmo, kako so avgust 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povpre─Źna temperatura zraka: 23,8┬░C / 25,2┬░C / 23,2┬░C
Minimalna temperatura zraka: 13,4┬░C (9.8.) / 14,8┬░C (9.8.) / 10,0┬░C (10.8.)
Maksimalna temperatura zraka: 35,8┬░C (20.8.) / 38,2┬░C (23.8.) / 37,1┬░C (23.8.)
Najvišja minimalna temperatura: 22,6°C (21.8.) / 24,9°C (21.8.) / 20,8°C (8.8.)
Najni┼żja maksimalna temperatura: 25,1┬░C (9.8.) / 25,7┬░C (9.8.) / 25,4┬░C (11.8.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 31 / 31 / 31
┼átevilo vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C): 16 / 19 / 17

Povpre─Źna relativna zra─Źna vla┼żnost: 65 % / 54 % / 74 %
Maksimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 92 % (4-6-7.8.) / 92 % (8.8.) / 100 % (1.8.)
Minimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 28 % (23.8.) / 21 % (23.8.) / 25 % (23.8.)
Minimalna temperatura rosi┼í─Źa: 7,2┬░C (10.8.) / 4,8┬░C (11.8.) / 6,8┬░C (10.8.)
Maksimalna temperatura rosi┼í─Źa: 23,0┬░C (22.8.) / 22,6┬░C (7.8.) / 25,9┬░C (22.8.)

Število dni s padavinami: 5 / 3 / 10
Število dni s padavinami nad 2 mm: 2 / 2 / 4
┼átevilo dni s to─Źo: 0 / 0 / 0
Skupna koli─Źina padavin: 16,6 mm / 11,4 mm / 26,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 7,6 mm (9.8.) / 5,3 mm (9.8.) / 9,6 mm (4.8.)
Najve─Źja intenziteta padavin: 52,6 mm/h (9.8.) / 25,9 mm/h (4.8.) / 84,4 mm/h (8.8.)

Najvi┼íja dnevna povpre─Źna hitrost vetra: 17,4 km/h (28.8.) / 16,8 km/h (28.8.) / 7,8 km/h (28.8.)
Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 57,9 km/h (28.8.), smer NE / 55,0 km/h (9.8.) / 40,0 km/h (28.8.)
Pot vetra (Windrun): 8011,8 km / 5052,7 km / 1715,9 km

Povpre─Źen zra─Źni tlak: 1013,6 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zra─Źni tlak: 1021,6 hpa (11.8.) / 1019 hpa (10.8.) / 1020,8 hpa (11.8.)
Min zra─Źni tlak: 1006,2 hpa (8.8.) / 1004 hpa (8.8.) / 1005 hpa (8.8.)

GRAFI

Gibanje povpre─Źne temperature na 2 m in padavine na VP Enomarket Kojsko v mesecu avgustu 2011:

Gibanje povpre─Źne temperature in padavine na VP Biljana v avgustu 2011:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo:

Primerjave povpre─Źnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Neblo na ra─Źun hladnej┼íih juter bele┼żi ni┼żje povpre─Źne dnevne temperature kot ostali dve lokaciji:

Primerjave minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Lepo je videti, koliko hladnej┼ía so jutra v Neblem. Nekoliko presenetljiva je zelo visoka minimalna temperatura v Biljani na dan 21.8., ko je postaja zabele┼żila kar 24,9┬░C :

Primerjava maksimalnih temperatur na vseh treh postajah. Razlike med postajami niso tako o─Źitne. VP Kojsko je med vro─Źinskim valom zabele┼żila nekoliko ni┼żje maksimalne temperature, ki niso presegle 36┬░C.:

O NATAN─îNOSTI MERITEV

V avgustu smo zabele┼żili nekatere zelo visoke maksimalne temperature, zato je prav, da se vpra┼íamo, koliko lahko zares verjamemo tem meritvam. V tem ─Źlanku primerjamo tri postaje, od katerih 2 uporabljata kvalitetne Davis senzorje, postaja v Biljani pa senzorje WMR, ki so nekoliko slab┼íe kvalitete, predvsem pa imajo slab┼íi radiacijski ┼í─Źit in jih je zato za pravilno meritev temperature potrebno postaviti v vremensko hi┼íico. VP Biljana uporablja sicer Davis radiacijski ┼í─Źit, senzor pa je postavljen na travnati povr┼íini, da se zmanj┼ía vpliv sevanja tal. Kljub vsemu najvi┼íja izmerjena temperatura najbr┼ż malenkostno odstopa od dejanske, sploh ─Źe jo primerjamo z drugimi postajami, predvsem postajo v Neblem, kjer so maksimalne dnevne temperature navadno zelo visoke. Vseeno je odstopanje premajhno, da bi se sekirali zaradi tega. Je pa treba povedati, da bi bile primerjave bolj optimalne, ─Źe bi imeli iste senzorje na vseh treh postajah. Bolj absurdne so bile izmerjene maksimalne temperature v agrometeorolo┼íkih vremenskih postajah v Gori┼íkih Brdih, ki so kot za ┼íalo presegle 39┬░C, postaja v Kozani pa je pokazala celo 40,8┬░C. Mirno lahko re─Źemo, da so te meritve pretirane, da ne re─Źemo napa─Źne. Kot ka┼że, radiacijski ┼í─Źiti agrometeorolo┼íkih postaj niso dorasli meritvam v tako ekstremno vro─Źih dneh, zato gre njihove podatke o maksimalnih temperaturah jemati z rezervo.

Poro─Źilo ARSO o vro─Źinskem valu avgusta 2011.

VIRI

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin