Tag: vreme

Po zelo toplem za─Źetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj ob┼íirno pisali tudi na na┼íi strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje ┼íe v za─Źetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za oku┼żbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva ┼íkropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in ob─Źasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo ┼íkropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev ┼íkropljenj. ─îe uporabljamo kontaktne fungicide, se ┼íkropilna obloga izpere ┼że pri 20 mm padavin. Nevarnost oku┼żb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro po┼íkropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporo─Źa uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z mo─Źljivim ┼żveplom. Priporo─Źa se dodatek mo─Źila. Taka kombinacija nam zagotavlja za┼í─Źito tudi ob obilnej┼íih padavinah (nad 50 mm). V tem ─Źasu pri─Źnemo┬áuporabljati fosfite, ki pove─Źajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekolo┼íki pridelavi moramo po obilnej┼íih padavinah ┼íkropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po ni┼żinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po ni┼żinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med gri─Źi Gori┼íkih brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosi┼í─Źa pri tleh okoli 15┬░C. Vetrovi v ni┼żjih plasteh so bili ┼íibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v zahodnik. Zaradi ┼íibkega vetrovnega stri┼żenja je bila organiziranost neviht slab┼ía.┬áNastal je┬áMCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Gori┼íka brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabele┼żili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabele┼żile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabele┼żena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma od 14 uri po lokalnem ─Źasu:

Fotografija nevihte nad Gori┼íkimi brdi. Pred nevihto je videti slab┼íe organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v ─Źasu nevihte nad Gori┼íkimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opi┼íejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno pove─Źanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Nevihtno nebo nad Kojskim 17.maja

Kateri je najbolj aprilski mesec od vseh? To je mesec maj! Tako bi lahko na kratko povzeli splo┼íen vtis po leto┼ínjem mesecu maju. ─îe smo aprila imeli zmerno toplo pomladansko vreme z malo padavinami, za─Źinjeno s ┼í─Źepcem zime, smo maja dobili tipi─Źno aprilsko, hladno in plohasto vreme. Po nekoliko kislem prazniku dela je sicer sledila suha in topla prva dekada. Nato je med 11. in 16. majem pogosto de┼żevalo, najve─Ź de┼żja je padlo v prvih treh dneh poslab┼íanja.┬á Nato je sledilo toplej┼íe obdobje, ko so maksimalne dnevne temperature prvi─Ź presegle 25┬░C. Toploto sta prekinila de┼żevna 23. in 24. maj. Po 25. maju se je hitro spet otoplilo in 28. maja smo zabele┼żili najtoplej┼íi dan v mesecu. Nato je sledilo de┼żevje, ve─Źinoma plohe in nevihte prav vsak dan do konca meseca.

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj. V mesecu maju smo imeli ob pogostih nevihtah te┼żave z vzpostavitvijo stabilnega delovanja vremenske postaje Dolgi Laz. Ker postaja dalj┼íe obdobje ni bele┼żila podatkov in se pri─Źakuje njene pogoste izpade tudi v prihodnjih mesecih jo bomo do konca poletja docela izpustili iz mese─Źnih poro─Źil. Osredoto─Źili se bomo le na vremenski postaji v Kojskem in na Koradi:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

    Oblaki tipa Altokumulus lenticularis in fenska jasnina nad Vipavsko dolino 20. maja.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 15,7┬░C (po dekadah: 15,6┬░C; 13,7┬░C; 17,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 20,8┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 11,9┬░C (16.5.)
┼átevilo vro─Źih dni (Tmin >= 30┬░C) = 0
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 5
Najni┼żja izmerjena temperatura = 7,1┬░C (17.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 27,3°C (28.5.)

Leto┼ínji maj je bil 0,8┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje in hkrati 0,8┬░C toplej┼íi od doslej najhladnej┼íega maja leta 2013. Najtoplej┼íi zabele┼żen maj na tej lokaciji je bil leta 2011, ko je mese─Źno povpre─Źje zna┼íalo 18,2┬░C.

Število dni s padavinami = 14
Število dni s padavinami (>2 mm) = 11
Skupne mese─Źne padavine = 168,1 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 30,7 mm (30.5.)
Najvišja intenziteta padavin = 197,6 mm/h (14.5.)
Število dni z nevihto = N.A.

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra je bil zabele┼żen ob burji 2.5. in je zna┼íal 72,4 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Pomladni izgled Krnskega pogorja 20.maja.

Korada je kot prvi ve─Źji hrib ki se dviguje iz Furlanske ravnice, zna─Źilno izpostavljena efektu orografskih padavin. V padavinsko bogatemu mesecu maju se je ta u─Źinek lepo izrazil pri skupni mese─Źni koli─Źini padavin, saj jih je postaja na Koradi zabele┼żila kar 328,4 mm, skoraj dvakrat toliko kot le nekaj kilometrov oddaljeno Kojsko:

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 12┬░C (po dekadah: 11,6┬░C; 9,9┬░C; 14,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 17,2┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 7,3┬░C (16.5.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 4,3┬░C (16.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,1°C (28.5.)

Skupna koli─Źina padavin: 328,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 58,4 mm (13.5.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 53,1 km/h (1.5.)

Najmo─Źnej┼ía nevihta je Gori┼íka brda obiskala 23. maja. Na sliki je izrazit ‘shelf cloud’ pred nevihto. Razen mo─Źnega naliva s strelami in grmenjem ter nekaj zrn sodre drugih z nevihtami povezanih pojavov nismo zaznali. Ve─Ź superceli─Źnih neviht je bilo v Furlaniji tudi v zadnjih dneh meseca maja:

Za konec ┼íe dve zanimivosti, ena vremenska, druga astronomska. Na sliki levo so prikazani oblaki tipa Kumulus fractus nad So┼íko dolino ob prehodu nevihte z zgornje slike. Razvijejo se na obmo─Źju vzgornika, pod bazo nevihtnega oblaka, kjer je zrak ohlajen od padavin. Slika desno prikazuje sonce 9. maja, ko se je zgodil najzanimivej┼íi astronomski pojav tega meseca, tranzit planeta Merkurja prek son─Źeve ploskve. Pojav je relativno redek, tokrat je opazovanje motila obla─Źnost, zato je kvaliteta posnetka slab┼ía. Merkur je majcena pikica na spodnji levi polovici son─Źeve ploskve. Naslednji tak dogodek bomo lahko opazovali 11. novembra 2019:

 

Viri:

  • vremenske postaje na WineAndWeather.net

Zasne┼żena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravi─Źil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovpre─Źno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. De┼żja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili dele┼żni 8. in 9. aprila, kak┼ína ploha se je ┼íe pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je pre┼íla v no─Źi na 14. april in prinesla nekaj neviht, ┼íe en suh prehod fronte smo zabele┼żili 19. aprila. Zapihala je zmerna do mo─Źna burja. Po ┼íe nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pri─Źela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z ob─Źasnim de┼żjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je ┼że 25. aprila zdrsnila pod 0┬░C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na vi┼íjih nadmorskih vi┼íinah je tudi sne┼żilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj ┼íe obla─Źno in hladno, popoldne pa je pri─Źelo de┼żevati, v Furlaniji je zve─Źer nastalo nekaj neviht, ki so mo─Źne nalive prinesle tudi na Primorsko. Sne┼żilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej mo─Źnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva ┼íe krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18┬░C. Medtem je ve─Źino Slovenije ┼że pre┼íla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledi┼í─Źa, pri─Źelo je sne┼żiti. Primorsko je fronta pre┼íla pozno popoldne, sne┼żna meja se je spustila do okoli 500 m v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini. ┼áe ni┼żje je sne┼żilo vi┼íje v dolini, po poro─Źilih doma─Źinov celo do Bodre┼ża pri Kanalu ob So─Źi. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter obla─Źno nebo, so prepre─Źili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli de┼ż s snegom celo v Kojskem v Gori┼íkih brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., mo─Źnej┼íe padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Gori┼íkih Brdih in spodnji So┼íki dolini je trajala ┼íe naslednji dan, a je v jasni no─Źi ┼íe pihala burja in prepre─Źila zdrs temperatur pod ledi┼í─Źe. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji So┼íki dolini, o rahli slani so poro─Źali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o ┼íkodi ni. V mirni in jasni no─Źi na 30. april se je ozra─Źje ┼że dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Gori┼íkih brdih┬ámanj┼ía, ─Źeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledi┼í─Źe. V notranjosti dr┼żave so temperature tudi to no─Ź padle globoko pod ni─Źlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Su┼íen in topel za─Źetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi vi┼íje le┼że─Źih obmo─Źij. Srednja so┼íka dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Vol─Źe in ─îiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so zna─Źilnost obmo─Źij z velikimi pobo─Źnimi┬ánakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pa┼ínikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pa┼íne rabe:

 

Ju┼żna in zahodna pobo─Źja tolminskih gora so bila na polovici aprila ┼że skoraj povsem oropana sne┼żne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobo─Źji Monture ter Mahav┼í─Źka. Slika desno prikazuje vas ─îadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobo─Źja Viso─Ź vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce i┼í─Źe pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v vi┼íinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 13,4┬░C (po dekadah: 14,5┬░C; 15,1┬░C; 10,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 16,9┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 6,6┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,9┬░C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih ┼íestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplej┼íi je ┼íe vedno april 2011 s povpre─Źno temperaturo 14,8┬░C. ┼áestletno povpre─Źje sedaj zna┼ía 13,2┬░C, torej je bil leto┼ínji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplej┼íi od povpre─Źja ter s tem tretji najtoplej┼íi. Drugo mesto dr┼żi april 2014 s 13,9┬░C, najhladnej┼íi pa je bil april 2012 z 11,5┬░C. Hladnih in toplih dni v leto┼ínjem aprilu nismo zabele┼żili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi leto┼ínji april ni ube┼żal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm de┼żja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo ve─Ź de┼żja, dovolj za drugi najbolj namo─Źen april v zadnjih ┼íestih letih, a ┼íe vedno podpovpre─Źno namo─Źen. Povpre─Źje mo─Źno zvi┼íuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm de┼żja. Mese─Źno povpre─Źje trenutno zana┼ía 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine =┬á66,5 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin =┬á26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil ni─Ź posebnega, najmo─Źnej┼íe sunke smo bele┼żili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmo─Źnej┼íi sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Sne┼żna odeja je zdr┼żala do son─Źnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan sne┼żne odeje ponovno ni zneslo.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,5┬░C (po dekadah: 11┬░C; 10,8┬░C; 6,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 14,2┬░C (7.4.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 1,7┬░C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -0,8┬░C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna koli─Źina padavin:┬á96,3 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin:┬á40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra:┬á62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na So┼íko dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasne┼żeno Banj┼íko planoto. Na desni so zasne┼żena pobo─Źja Korade z vasico Vrta─Źe:

 

Pri zaveti┼í─Źu na Koradi je bila sne┼żna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ni─Źle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala ob─Źutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasne┼żene Korade na zeleno in pomladno So┼íko dolino:

 

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sne┼żenju 27.4. naletela na te┼żavo z izpadom elektri─Źne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez klju─Źnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpu┼í─Źamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali┬áz dejanskim stanjem. Te┼żave z dobavo elektri─Źne energije na hribovitih obmo─Źjih zahodne Slovenije so ┼íe vedno zelo slabe, elektri─Źno omre┼żje sicer obstaja, a ni─Ź ve─Ź kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zra─Źna masa nas je dosegla ┼że 24. aprila, najve─Ź ┼íkode je v notranjosti Slovenije povzro─Źila pozeba 26. aprila zjutraj. Mo─Źno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v ve─Źjem delu dr┼żave, najhuje je bilo v┬ána vzhodu┬áSlovenije. Zahodni del dr┼żave je ┼że pono─Źi pokrila obla─Źnost, ki je┬áprekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Ga─Źnik (292m)
-3.2 Ko─Źevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Raki─Źan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobli─Źe (─îrnomelj) (157m)
-2.2 Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Pod─Źetrtek (202m)
-2.0 Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Kr┼íko – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letali┼í─Źe Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike La┼í─Źe (529m)
-1.0 Cerkni┼íko jezero – Otok (586m)
-1.0 Dav─Źa (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

┼ákodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo ┼íe sne┼żenje. Velike koli─Źine snega, ki so padle po notranjosti dr┼żave so na olistanih drevesih povzro─Źale snegolome, te┼żave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na ┼átajerskem se je pod te┼żo snega na protito─Źnih mre┼żah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. ┼ákodo na najbolj prizadetih obmo─Źjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila slede─Źa (Vir: Gregor Verta─Źnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od ve─Źera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska ─îe┼ínjica vsaj 22 cm (┼íe sne┼żi)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike La┼í─Źe 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Ko─Źevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo ┼íe eno zanimivost, ki ka┼że kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabele┼żene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom dr┼żave. Ko je na severovzhodu ┼że sne┼żilo pri 0┬░C, so v Kopru imeli ┼íe 20┬░C. Izjemnih 20┬░C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8┬░C na 3,4┬░C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte ─Źez Slovenijo:

─îeprav smo imeli v Gori┼íkih brdih tokrat veliko sre─Źo z obla─Źnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo ┼że pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva obmo─Źja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najni┼żja zabele┼żena temperatura v no─Źi iz 28. na 29. april je bila zabele┼żena v vinogradu ozna─Źenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na vi┼íino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzro─Źila gospodarsko ┼íkodo. ┼Żivo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5┬░C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozra─Źje se je ogrelo do 6┬░C, preden se je temperatura pri─Źela ponovno spu┼í─Źati proti ledi┼í─Źu, a ni┼żje od 2┬░C do jutra ni ┼ílo. Preostali lokaciji sta bili toplej┼íi. V vinogradu mladih trt pod Gredi─Źem smo senzor nastavili na vi┼íino 15 cm, torej na vi┼íino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek ─Źas spustila do 1,5┬░C, preden se je pri─Źelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na vi┼íino 1,5 m nad tlemi. Najni┼żja zabele┼żena temperatura je┬ábila 2┬░C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je ozna─Źena z rde─Źo piko:

Graf poteka temperature v no─Źi iz 28. na 29. april:

Ker je bila v no─Źi iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplej┼íega zraka v vi┼íinah, manj┼ía, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je ozna─Źen na karti in se je prej┼ínjo no─Ź izkazal za najhladnej┼íega. Senzorje smo nastavili na tri razli─Źne vi┼íine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvi┼íje mo┼żno, glede na to, da je bila to maksimalna vi┼íina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m vi┼íine je meril tudi zra─Źno vlago. Na vi┼íini 10 cm se je temperatura spustila pod ni─Źlo za kratek ─Źas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabele┼żili smo -0,5┬░C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0┬░C. ┼Że na vi┼íini 1 m je bila temperatura vi┼íja za 1┬░C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na vi┼íini 1,7 m. Relativna zra─Źna vlaga se je pono─Źi hitro povzpela do 100 %, kar ka┼że na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec ┼íe nekaj fotografij divjine odmaknjenega koti─Źka doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idili─Źna podoba doline v ni─Źemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prej┼ínjih dni, ─Źe od┼ítejemo nekoliko pove─Źano vodnatost predvsem ┼ítevilnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva ┼ítevilne geolo┼íke zanimivosti, posebej so impresivne pe─Źine fli┼ínih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. ┼Żivahna re─Źica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje ┼ítevilne ovire v obliki manj┼íih slapov.┬áLenobna pa postane┬áv ┼ítevilnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osve┼żitev i┼í─Źejo redki tu ┼íe ┼żive─Źi doma─Źini. Obmo─Źje je dele┼żno velikih koli─Źin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo ne┼íteti potoki in poto─Źki, nekateri svojo pot kon─Źajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov re─Źice in pe─Źine iz fli┼ínih skladov:

Viri:

Page 1 of 1512345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin