Tag: vipolže

Obdobja vročega vremena letošnje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osvežitev in skrbijo za primerno namočenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer suša letos močno pritiska, smo v Goriških brdih povprečno namočeni. Dolgoletno povprečje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od začetka leta do konca julija znaša 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povprečje 856 mm. V letošnjem letu je padlo do 11.7. že 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z višinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prinašal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sondaža je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti večeru in tik pred fronto lokalno še veliko višja. Jugovzhodnik pri tleh je višje povijal v močan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj močnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo položaj fronte:

 

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 12z. Kot je iz sondaže razvidno, je bila atmosfera dokaj vlažna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledično je bila nevarnost močnejših sunkov vetra in debelejše toče ob nevihtah manjša:

Preko dneva so se močne supercelične nevihte z debelo točo pojavljale predvsem na Štajerskem, močnejši nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Posočju. Največ padavin so zabeležile postaje na območju Sedla v žlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm dežja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Benečijo od zahoda dosegel obširen MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v večernih urah dosegla južno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena močnejša nevihta potovala ob jugovzhodni obali Benečije, a je oslabela. Nova močna nevihta je nastala južno od Vidma in že v kakih 20 minutah dosegla Goriška brda. Nevihto so spremljali predvsem močni nalivi ter zmeren nevihtni piš. Vremenska postaja v Kojskem je zabeležila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala supercelične lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je šlo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje prešla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na štiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Goriških brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Goriškimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27°C, ob prehodu nevihte je padla na 20°C. Zrak je bil prek dneva zelo vlažen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosišča se je cel dan gibala okoli 21°C. Obilica vlage je pomenila veliko razpoložljive energije za nastanek močnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Močan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je znašal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu Soške doline so v nevihti padle sledeče količine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banjšice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipolže

Še analiza količin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Večji del južne Slovenije je ostal praktično brez kapljice:

Viri:

Zgodnji razvoj vegetacije je spričo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal že kar nekaj običajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zračnih mas v aprilu in celo maju nad naše kraje niso tako neobičajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sneženja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhujše, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uničujoče, najbolj jih občutijo ljudje, ki z njimi živijo, torej kmetje.

Letošnja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej državi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo hujše pozebe v preteklosti, smo zabeležili v letih 1953 in 1957, v bližnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabeležili -8°C, v Portorožu pa -2,5°C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnejšega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb večja, zaradi daljšega časa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpoložljive temperaturne podatke, pa težko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostejših spomladanskih prodorov polarnih zračnih mas nad naše kraje (ARSO, 2017).

V Goriških brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvišjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo še 4 agrometeorološke postaje (Vipolže, Šlovrenc, Kozana in Višnjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Daljših, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdaljši dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdaljšim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski višini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo oriše temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski višini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povprečni temperaturi med najhladnejšim in najtoplejšim mesecem v nizu) so se v tem času izkazali zimski januar (dT = 5,7°C), februar (dT = 5,2°C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6°C) ter poletna julij (dT = 4,3°C) in avgust (dT = 4,6°C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabeležili najnižje temperaturno povprečje 6,4°C (2013), najvišje pa 12,4°C (2012). Mesečno povprečje marca vseh 7 let v nizu znaša 9,9°C, kar je celi 2°C topleje od povprečne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povprečja močno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2°C prav tako 2°C toplejši od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manjša, okoli 1°C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplejša za dobre 1,5°C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot že rečeno, za posledico nosijo zgodnejši razvoj rastlin. Posledično se podaljša obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad naše kraje s severa spustila polarna zračna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povprečje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je znašalo 14,9°C, kar je 3,7°C topleje od aprilskega povprečja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej deževalo, kasneje so se pojavljale tudi snežne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povprečje. V gorah se je ohladilo za okoli 15°C, po nižinah za 10°C (ARSO, 2017).

Fotografija linije snežnih ploh nad Goriškimi brdi 18. aprila (levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v snežnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zračnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zračne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povprečja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9°C., torej okoli 5°C pod aprilskim povprečjem na tej lokaciji. 19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v noči na 21. april umirjala. Da se bodo v zatišnih legah temperatre ponoči spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zračna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zatišnih legah je jutro 21. aprila prineslo eno hujših pozeb v zadnjih letih. Najnižja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj znašala 2,6°C. Precej nižje temperature so bile izmerjene po nižje ležečih predelih Goriških brd. V Vipolžah je agrometorološka postaja zabeležila Tmin pri -1,4°C, v Šlovrencu -2,2°C, amaterska postaja v Neblem pa je šla najnižje, do -2,5°C. Nižine okoli Vipolž so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipolžah je beležila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slabše. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri več. Posledično je škoda tam hujša, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobočja vinogradov, spet drugod že nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti škode na mladikah vinske trte. Ključno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasičnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m višine, smo v nočeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zračno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipolže – pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na višino 1 m, torej na višino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipolže – pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na višino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorološke vremenske postaje Vipolže, ki je postavljena v neposredni bližini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobočju pod cerkvijo v Vipolžah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hruševlje – pri igrišču Čelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na višini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na višini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOLŽE – BENCINSKA POSTAJA

Najnižje temperature so bile izmerjene v noči z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najnižjo temperaturo -4°C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabeležil Tmin pri -2°C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0°C precej dlje vztrajala na nižjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na višjem merilnem mestu je bilo pod ničlo okoli uro manj:

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipolže – bencinska – spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipolže – bencinska – zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOLŽE – KMETIJA MORO

Agrometeorološka postaja v Vipolžah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v noči iz 20. na 21. april zabeležila Tmin pri -1,4°C.

V isti noči je senzor na spodnji terasi vinograda zabeležil Tmin -2°C, senzor na terasi višje pa -2,5°C. Temperatura je prvič padla pod 0°C okoli 0:30, nato je narasla prek 5°C v sredini noči, se gibala okoli 0°C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0°C v urah pred sončnim vzhodom:

Čas trajanja temperature pod pragom -1°C:

  • Vipolže – Kmetija Moro – spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipolže – Kmetija Moro – zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRUŠEVLJE – IGRIŠČE ČELO

Najnižja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3°C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipolžah je šla temperatura pod 0°C hitro po polnoči, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0°C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0°C med 3:30 in 7:30.

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hruševlje – Čelo – zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hruševlje – Čelo – v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na območju nižin Goriških Brd (Vipolže, Šlovrenc, Neblo, Hruševlje) je bilo opaziti velike razlike v škodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami močno razlikovala, ponekod je bilo škodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobočja. Ključno vlogo pri obsegu škode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in večer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je šibka do zmerna burja. Ta je zvečer pojemala, a je še dovolj pihala, da je preprečevala izrazitejše padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polnoči na 21. april. Veter se je po 2:30 ponoči še okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabeležili velike skoke temperature, v Vipolžah pri kmetiji Moro celo do 5°C. Na grafu iz Hruševlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zračne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu noči se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0°C ter nazadnje šla še nižje v območje, ki že povzroča škodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zatišna, nižje je temperatura padla, daljše je bilo obdobje negativnih temperatur, večja je bila škoda zaradi pozebe. Razlike v škodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipolže, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipolžah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji beleži 100 % škodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zračni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko pa je praktično brez škode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni bližini in spet na manj prevetreni lokaciji je znatno poškodovan (slika spodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorološkima postajama v Vipolžah in Šlovrencu v noči iz 20. na 21. april. Postaji beležita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipolžah. Postaja v Šlovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipolžah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0°C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledično je škoda velika. Nasprotno je bilo v Vipolžah pod 0°C le eno uro in pol. Škoda je na tej lokaciji manjša.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem – hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 ponoči. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0°C padla po 3:00 zjutraj, pod -1°C pa po 4:30. Nad 0°C se je dvignila šele po 7:00 zjutraj.

Razlike v škodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. Škoda je bila manjša na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, večja na nizkih enošparonskih Güjot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med različnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele že daljše poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale več ur, niso doživele večje škode, nasprotno je bila ta večja na sortah, pri katerih so bile mladike še kratke, a so vsa očesa že odgnala.

Primerjava škode v sosednjih vinogradih z različno vzgojno obliko (enokraki Güjot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Kožbanjščka pod vasjo Hruševlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj časa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozračje je v nasadu, kjer drevesa upočasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledično je temperatura tam nižja, škoda pa večja.

Če primerjamo čas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s škodo, ugotovimo značilne razlike na lokaciji št.1. Nasad na višji in bolj vetrovni lokaciji praktično ni utrpel škode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v nižini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji št.2 škode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1°C najmanj časa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija št.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je beležil temperaturo pod -1°C kar 1 uro in 10 minut več, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala več kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko škodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. Že 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni več omembe vredne škode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na višjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te točke je dolina potoka Kožbajnščka gor vodno bolj gozdnata. Možno je, da gozd vpliva na manjšo pretočnost zraka na dnu tega dela doline, posledično je škoda zaradi pozebe večja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava škode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je škoda bistveno manjša, kar kaže na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V noči iz 21. na 22. april je še obstajala nevarnost pozebe, čeprav je nad nas v višinah že prihajal toplejši zrak. Temperature so se pod 0°C spustile le na najbolj zatišnih legah, drugje je ostalo na 0°C, nove škode ni bilo.

Za omogočanje izvedbe meritev temperature se zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipolž in kmetiji Zarova iz Gonjač.

Podatki o točnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

V lanskem letu smo fenofazo brstenja v Kojskem v Goriških Brdih zabeležili 4. aprila. Letos smo isti vinograd, v katerem rastejo sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’, prvič obiskali 27. marca. Brstenje se je tedaj pravkar pričenjalo, vendar je bila večina trt vseh treh sort še v fenofazi solzenja.

Brstenje trte se prične, ko se povprečne dnevne temperature za daljši čas povzpnejo nad 8 – 12°C. Take temperature smo imeli v Goriških Brdih letos skozi celoten marec, zato bi lahko pričakovali precej zgodnejše odganjanje vinske trte. Kot kaže je svoje prispevala tudi suša v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je nekoliko zaustavila razvoj trte. Vseeno, razvoj je močno odvisen od lege. Na najboljših vinogradniških legah na gričih, ki so obrnjeni proti jugu in jugozahodu, so bile predvsem starejše trte sorte ‘Rebula’, ki v Brdih velja za poznejšo sorto, precej bolj razvite, nekatere so imele že vidne kabrnike (BBCH53). Razlike so bile tudi med posameznimi trtami v vinogradu. Pri zgodnjih sortah v Kojskem, so rozge očitno dobro dozorele. Predvsem debelejše rozge, v katerih je zaloga hranilnih snovi večja, so že imele razvit prvi list (BBCH11), medtem ko na tanjših rozgah začetka brstenja še ni bilo opaziti.

V primerjavi z lanskim letom so trte v Kojskem brstele ob praktično enakem času. Razvoj je bil hitrejši na drugih legah, v okolici Gorenjega Cerovega, Višnjevika, oziroma povsod tam, kjer je povprečna dnevna temperatura višja. Povprečne dnevne temperature v mesecu marcu 2012 v Goriških Brdih so razvidne iz spodnjega grafa:

Počasnejši je bil razvoj trte na območju Neblega, Vipolž in Ceglega na italijanski strani meje. Povprečna temperatura v nižini je bila tudi do 3°C nižja kot v višje ležečih krajih, kar je predvsem posledica nočne, oziroma jutranje inverzije. Najslabše so bile razvite trte na območju, ki ga je lani 22. julija prizadela toča. Enoletni les je močno poškodovan, brstenja 1. aprila še ni bilo opaziti (glej sliki spodaj):

V primerjavi z lanskim letom torej velikih razlik v brstenju ni bilo. Mogoče je bila nekoliko bolj zgodnja sorta ‘Rebula’ na najboljših vinogradniških legah. Rebula sicer po podatkih iz Ampelografskega vrta v Kromberku pri Novi Gorici, v povprečju brsti 8. aprila, ‘Chardonnay’ 6. aprila, ‘Modri pinot’ 30. marca. Podatki veljajo za obdobje 1999 – 2009.

V začetku aprila smo končno dobili večje količine dežja. Temperature so se predvsem po 8. aprilu precej znižale, saj povprečna dnevna temperatura ponekod ne dosega več 8°C. Posledično se je upočasnil razvoj trt. 9. aprila zjutraj se je temperatura marsikje spustila pod 0°C. V Goriških Brdih so bili zabeleženi naslednji temperaturni minimumi:

  • Neblo -2,4°C
  • Korada -2,4°C
  • Šlovrenc -2,35°C
  • Vipolže -1,7°C
  • Višnjevik 0,0°C
  • Biljana 0,2°C
  • Kojsko 0,4°C
  • Hum 0,7°C
  • Kozana 1,2°C

V Šlovrencu, Neblem in Vipožah je šlo pod 0°C tudi še 10. aprila. Zabeležene so bile naslednje temperature:

  • Šlovrenc -1,2°C
  • Neblo: -0,7°C
  • Vipolže: -0,5°C

V višje ležečih krajih je bilo precej topleje, med 1,7 in 3,1°C. Ker smo imeli 9. aprila še precej visoko zračno vlago je nastala slana. Iz različnih krajev v Brdih prihajajo poročila o pozebi. Največ škode naj bi bilo na koščičastem sadju, nekaj tudi na trti. O pomrznjenih mladikah na trti poročajo celo iz krajev z večjo nadmorsko višino, recimo iz Brestja.

Ko trta prične z brstenjem, se prično razvijati tudi prve bolezni in škodljivci vinske trte. Med najpomembnejšimi sta oidij (Uncinula necator) in pršica trsne kodravosti, ali akarinoza (Calepitrimerus vitis). Oidij prične svoj razvoj ob razpiranju očes, vendar okužb sprva sploh ne opazimo. Prve plesnive prevleke postanejo vidne šele v maju. Varstvo pred oidijem je odvisno predvsem od razvoja bolezni v prejšnjem letu. Če lani z oidijem nismo imeli težav, pričnemo škropiti šele skupaj s škropljenjem proti peronospori. V primeru, da smo v lanskem letu imeli težave z oidijem, moramo pričeti z varstvom v času razpiranja brstov. Uporabimo lahko žveplove pripravke v povečani koncentraciji 2 % na hektar. Pri tem moramo biti pozorni na temperaturo zraka, saj žveplovi pripravki slabo delujejo pri temperaturah pod 15°C. Žveplo deluje tudi na škodljive pršice, medtem ko koristnih plenilskih pršic ne prizadene, saj jih v času brstenja na trti še ni veliko.

Pršica trsne kodravosti je pršica šiškarica s črvičastim telesom. Povzroča akarionzo, oziroma kodranje listja. Prezimuje pod luskolisti zimskih očes, ali v razpokah lubja na starejšem lesu. Ko zimska očesa nabreknejo, se pričnejo hraniti na zasnovah mladik. Škoda je večja v hladnih pomladih, ko je razvoj mladik počasen, bolj prizadete so poznejše sorte. Če je na oko več kot 100 pršic, le to ne odžene. Pri srednje velikem številu pršic prihaja do zastoja pri odganjanju in zakrnelosti mladik. Lističi so majhni, nagubani, izrazito dlakavi, krhki, žličasto zviti, s skrajšanimi medčlenki. Najnevarnejše je obdobje od odganjanja do velikosti mladik 30 cm. Pozneje se pršice porazdelijo po listih in škoda ni več tako pomembna. Imajo 3 do 4 rodove letno. Poleti opazimo izmaličene liste z drobnimi nekrotiziranimi pegami. Če take liste pogledamo proti soncu, bomo opazili veliko število drobnih zvezdastih presvetlitev.

Pojav akarinoze je danes pogost predvsem pri mladih trtah in poznih sortah. Z varstvom pričnemo takoj ob odganjanju, oziroma nekoliko počakamo, da vidimo, kako odganjanje poteka. Velikost populacije določimo s pregledom očes pod lupo s 30-kratno povečavo. Pršice najdemo neposredno pod luskolisti očes. Če na oko najdemo 5 – 10 pršic, je potrebno zatiranje. Navadno zadostuje uporaba žveplovih pripravkov. Če se obseg škode iz leta v leti povečuje, moramo opraviti načrtno zatiranje.

V primeru, da je temperatura vsaj del dneva nad 15°C lahko uporabimo:

  • žveplove pripravke v 2% koncentraciji
  • apneno žvepleno brozgo v 20% koncentraciji

Učinkujejo še naslednji pripravki:

  • mineralna olja v 3% koncentraciji pri porabi vode vsaj 400 do 600 l/ha
  • neemovo olje (NeemAzal)

Z uporabo akaricidov počakamo kakšen dan več, da dosežemo dobro delovanje še na rdečo sadno pršico (Panonychus ulmi). Uporabimo akaricide na podlagi fenpiroksimata (Ortus 5 SC), fenazakvina (Demitan), ali spirodiklofena (Envidor). Akaricidi, s katerimi zatiramo rdečo sadno pršico, pogosto slabo učinkujejo na pršice šiškarice. V avgustu akaricide uporabimo le v vinogradih, kjer so zares velike težave. V tem času se pršice selijo pod luskoliste. V ekološki pridelavi lahko uporabimo žveplenoapneno brozgo in NeemAzal.

Za nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev obiščite podjetje Enomarket d.o.o., v Kojskem.

Viri:

  • Korošec-Koruza Z., Rusjan D. 2011. Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte. Poročilo 2011. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 3.
  • Vršič S., Lešnik M. 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 403 str.
  • Agrometeorološke postaje na Fito-info
  • Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net
Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin