Tag: vipavska dolina

Meteorolo┼íko poletje je letos ┼że takoj na za─Źetku udarilo z vso silo.┬áPrevlada anticiklona v prvi dekadi junija┬ánad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo)┬ánam je prinesla prvi vro─Źinski val v letu┬áin z njim┬ákar 10 vro─Źih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s ┼íibko burjo dosegale 34┬░C, v Kojskem v Gori┼íkih Brdih smo v tem obdobju na┼íteli tudi 5 tropskih no─Źi, najvi┼íja minimalna temperatura je 5. junija zna┼íala 22,6┬░C. Prva dekada junija je bila s povpre─Źno dnevno temperaturo 24,4┬░C v Kojskem┬ádobre 3┬░C┬átoplej┼ía od povpre─Źja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vro─Źinskega vala gibale med -11 in -14┬░C, na 850 hPa pa tja do 15┬░C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vro─Źinskih valovih, kakr┼ínim smo bili pri─Źa v preteklih letih. Posledi─Źno temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30┬░C, ┼íe ve─Ź, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banj┼íke planote smo zabele┼żili najvi┼íji Tmax 27,1┬░C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7┬░C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povpre─Źja postaje. Od za─Źetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm de┼żja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od za─Źetka leta zna┼íala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je ┼że poznalo predvsem na rastju s plitkim┬ákoreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela ─Źrta predstavlja povpre─Źje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovpre─Źno namo─Źeni leti (2013 in 2014) in dve bolj su┼íni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna su┼ía leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo ┼íe dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki teko─Źega leta do 16. junija 2015 so ┼że vne┼íeni v graf:

Vsaj za─Źasno prekinitev su┼íe so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V vi┼íinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vla┼żen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal┬ájugovzhodnik in prina┼íal vlago┬áter s tem┬áenergijo nevihtam.┬áVrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med┬á10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogo─Źal nastanek┬ákak┼íne kratko┼żive supercelice, ─Źeprav so prevladovale multiceli─Źne nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Bene─Źijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja superceli─Źna nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tr┼ża┼íkem zalivu je naletela na nekoliko slab┼íe pogoje s ┼íibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen ju┼żni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogo─Źe opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala mo─Źnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma zna┼ílo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino pre┼íla oslabljena in se znova okrepila na ┼átajerskem ter nadaljevala naprej na Mad┼żarsko.

Radarska slika linije nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Koli─Źine de┼żja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini bele┼żile le med 9 in 15 mm padavin.

Ve─Ź de┼żja je prinesel 15. junij. ┼Że zjutraj je nekaj ploh nastalo na obmo─Źju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm de┼żja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem obmo─Źju so v kratkem ─Źasu zabele┼żile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v ve─Źernih urah ter pre┼íla Gori┼íko. Padavine so vztrajale ┼íe v no─Ź na 16. junij. Kon─Źno so se nabrale nekoliko ve─Źje koli─Źine, padlo je okoli 35 mm de┼żja. Na OFB-ju je pri┼ílo do novega pro┼żenja v Tr┼ża┼íkem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek mo─Źnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni ─Źudno da je tam nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta ki je po─Źasi potovala prek Tr┼ża┼íkega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v ve─Źernih urah:

Radarska slika ve─Źerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem ve─Źeru 16. junija s superceli─Źno nevihto v Tr┼ża┼íkem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tr┼żi─Źa v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je ┼ílo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali mo─Źni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do pro┼żenja je pri┼ílo ob obali Furlanije, multiceli─Źne nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Gori┼íkih Brd. Na sliki levo┬áje pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa mo─Źan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri ─îedadu pre┼íle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je ┼że pri┼ílo do novega pro┼żenja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, vi┼íje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sonda┼ża iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bli┼żje obali je bilo energije ┼íe ve─Ź, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prej┼ínje dni┬á10 do┬á15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga ti─Źe. Toda kot ┼że toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, ┼íe ena pa v Bene─Źiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila po─Źasna in a z dobro izra┼żenimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnej┼íe supercelice v Bene─Źiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Pestro vremensko dogajanje se je ponovno obetalo v soboto 12/05/2012. Kazalo je na nov globok prodor hladnega arkti─Źnega zraka nad na┼íe kraje in naprej v Sredozemlje. Ozra─Źje pred fronto je bilo pregreto, saj so marsikje po Sloveniji namerili popoldne preko 30┬░C, vla┼żnost je bila visoka in z njo rosi┼í─Źa, kar je pomenilo, da smo imeli tudi preko 1000 J/kg CAPE-a. Ob prehodu fronte smo pri─Źakovali nastanek squall linije, za fronto pa mo─Źno burjo. Vseeno je iz ve─Ź razlogov ┼ílo dvomiti v intenzivnost vremenskih pojavov, predvsem neviht. Za za─Źetek si poglejmo sinopti─Źno situacijo nad Evropo:

Modeli so kazali, da bo prehod fronte hiter. V Sredozemlju ni pri┼ílo do nastanka sekundarnega ciklona, prizemna fronta pa je bila potisnjena precej pred hladen zrak v vi┼íinah. Ta nas je od severovzhoda dosegla ┼że zgodaj popoldne. V Prekmurju in osrednji Sloveniji je zapihal severovzhodnik, nastalo je nekaj konvergenc, ob katerih so se spro┼żile prve nevihte. ┼álo je predvsem za dvignjene (elevated) nevihte, od katerih si ni ┼ílo obetati posebnih struktur. Strig je bil sicer ┼íibek, vendar je bil v Sloveniji tu pa tam vseeno zabele┼żen kak morebiten mezociklon. Ponekod so imeli drobno to─Źo, predvsem pa so se pojavljali mo─Źni nalivi ter mo─Źnej┼íi sunki vetra.

Radarska slika ob za─Źetku dogajanja v osrednji Sloveniji:

Pogled na stebre vzgornikov neviht v osrednji Sloveniji:

V zahodni Sloveniji, Furlaniji in Bene─Źiji se med tem ni dogajalo ni─Ź posebnega. Primorsko je burja prepihala ┼íele okoli 19. ure po lokalnem ─Źasu. S tem je CAPE dvignilo (elevated). Hladen zrak v vi┼íinah nas je dosegel okoli 22. ure, ko so se prve nevihte pri─Źele pojavljati v severozahodni Furlaniji. Vzdol┼ż hladne fronte je nastala squall linija. ┼álo je izklju─Źno za nevihte dvignjenega tipa (elevated storms). Bliskanja v oblakih je sicer bilo veliko, medtem ko so bile CG razelektritve redkost. Menda so to─Źo zabele┼żili na Kobari┼íkem v So┼íki dolini, a informacija ni preverjena. Drugod so se pojavljali predvsem mo─Źni nalivi, brez mo─Źnej┼íih sunkov vetra. Amaterska vremenska postaja Enomarket Kojsko v Gori┼íkih Brdih je zabele┼żila najvi┼íjo jakost naliva 137,2 mm/h.

Nekaj CG razelektritev se je v Goriških Brdih in zahodni Furlaniji vendarle ujelo v fotoaparate:

Med 22:55 in 23:45 po lokalnem ─Źasu je Marko Koro┼íec (Weather-Photos.NET) v Furlaniji fotografiral dva dvignjena (elevated) mezociklona v squall liniji:

Dodajamo ┼íe radarski sliki v trenutku fotografiranja zgornjih dveh slik. Gre za najmo─Źnej┼íi celici na meji med Furlanijo in Bene─Źijo. Vidna je tudi celotna squall linija vzdol┼ż hladne fronte ter mo─Źni nalivi nad Gori┼íkimi Brdi.

22:55:

23:45:

Po prehodu hladne fronte se je burja mo─Źno okrepila. Med 4:00 in 7:00 zjutraj so bili v v Gori┼íkih Brdih zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je v tem ─Źasu zabele┼żila kar precej sunkov preko 100 km/h. Najmo─Źnej┼ía sunka sta zna┼íala 114,3 km/h in 122,3 km/h, kar je tudi nov rekord postaje. Drugod po Brdih so postaje bele┼żile sunke med 50 in 76 km/h. Podobno je bilo stanje v So┼íki dolini. Vremenska postaja Korada je izmerila najmo─Źnej┼íi sunek 85 km/h, vendar gre dvomiti v natan─Źnost izmere, saj senzor naredi le eno meritev na vsakih 14 sekund, zato so mo┼żnosti za izmero najmo─Źnej┼íih sunkov majhne.

Grafi─Źni prikaz sunkov burje in smeri vetra na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

┼áe mo─Źnej┼ía burja je pihala v Vipavski dolini. Zabele┼żeni so bili naslednji najmo─Źnej┼íi sunki:

  • 164,2 km/h – viadukt Lozice (Rebrnice – DARS)
  • 150,8 km/h – Podnanos 1 (DRSC)
  • 149,0 km/h – Man─Źe (DRSC)
  • 135,0 km/h – AC priklju─Źek Ajdov┼í─Źina (DARS)
  • 132,0 km/h – izpostava Vipava (DARS)
  • 131,0 km/h – Podnanos 2 (DRSC)
  • 123,8 km/h – viadukt Selo (DARS)
  • 122,4 km/h – streli┼í─Źe Mlake (DARS)
  • 119,2 km/h – viadukt Tabor (Rebrnice – DARS)
  • 112,0 km/h – viadukt ┼áumljak (Rebrnice – DARS)
  • 110,2 km/h – Vitovlje (DRSC)
  • 105,1 km/h – ┼Żapu┼że (DRSC)
  • 94,3 km/h – ─îebulovica-Zaj─Źica (DARS)
  • 90,0 km/h – Zemono (DARS)
  • 87,1 km/h – razcep Nanos (DARS)
  • 81,0 km/h – Poto─Źe (DRSC)
  • 77,0 km/h – viadukt Ribnik (DARS)
  • 71,3 km/h – viadukt Lijak (DARS)

Vir: postaje DRSC in DARS – Marko Koro┼íec

Burja je pihala ┼íe cel 13. in del 14. maja, vendar sunki niso bili ve─Ź tako ekstremni. ┼ákode na olisatnih rastlinah pa je kar nekaj. Predvsem so jo skupile trte v Vipavski dolini. Ponekod izgledajo kot bi jih prizadela mo─Źna to─Źa, saj listne povr┼íine skorajda ni ve─Ź. Vseeno bi veljalo dejansko stanje tam ┼íe preveriti. Poro─Źajo tudi o ┼íkodi v sadovnjakih, kjer je odpadlo precej plodov. V Gori┼íkih Brdih ┼íkoda ni tako velika, vendar je ┼íe vseeno polomljenih precej mladik, predvsem na obmo─Źju Kojskega, kjer je bila burja najmo─Źnej┼ía. Po┼íkodovani so tudi listi trte. Podobno je stanje na drugih kulturah (aktinidija, figa…).

Fotografije polomljenih mladih vinske trte ter precej zdelanega listja v vinogradu v Kojskem v Goriških Brdih:

Spodaj so ┼íe grafi iz Vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki prikazujejo prehod hladne fronte preko Gori┼íkih Brd. Omeniti velja izjemen padec temperature v zelo kratkem ─Źasu. V Kojskem je iz slabih 28┬░C padlo na 10┬░C, drugod po Sloveniji so bile te razlike ┼íe ve─Źje.

Temperatura in temperatura rosi┼í─Źa:

Padavine in jakost padavin:

Zra─Źni tlak:

Poglejmo si ┼íe koli─Źine padavin po vremenskih postajah v Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini:

  • Kojsko (Brda): 35,8 mm – amaterska
  • Paljevo (So┼íka dolina): 29,0 mm – amaterska
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 29,0 mm – amaterska
  • Biljana (Brda): 26,4 mm – amaterska
  • Vi┼ínjevik (Brda): 26,4 mm – agrometeorolo┼íka
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 25,8 mm – amaterska
  • Neblo (Brda): 25,2 mm – amaterska
  • Vipol┼że (Brda): 13,6 mm – agrometeorolo┼íka

Padavine so se najdlje zadr┼żale na jugu Slovenije, kjer se je v nedeljo dopoldne de┼ż me┼íal s snegom. Na vi┼íje le┼że─Źih to─Źkah je sne┼żilo. Obilne sne┼żne padavine so imeli na Hrva┼íkem, v Gorskem Kotarju ter drugod na Balkanu. V Sarajevu so po nekaterih podatkih v nedeljo zjutraj izmerili kar 9 cm snega. Morje v Piranskem zalivu se je v enem dnevu ohladilo iz 22┬░C na vsega 13┬░C!

Ob tem ne pozabimo omeniti, da so bili ponovno izpolnjeni pogoji za primarne oku┼żbe vinske trte s peronosporo in je v teku nova inkubacijska doba. Poleg tega smo se zaradi podalj┼íane omo─Źenosti listja ┼że nekoliko bli┼żje sekundarnim oku┼żbam s to glivo. Glede pojava slednjih spremljajte prognoze Kmetijskega zavoda Nova Gorica! Vabljeni tudi k branju ─Źlanka Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) ÔÇô pri─Źetek varstva v letu 2012.

Viri:

Storm chase ter poro─Źilo sta izvedla in pripravila Danijel Konjedic (WineAndWeather.net) ter Marko Koro┼íec (Weather-Photos.NET).

O tem, kako zelo je bil leto┼ínji april aprilski, bomo ve─Ź razpredali v mese─Źnem poro─Źilu. Sedaj si le oglejmo zagotovo najbolj pestro nevihtno situacijo v leto┼ínjem aprilu, ki je v sosednjo Furlanijo prinesla dale─Ź najmo─Źnej┼ío superceli─Źno nevihto v zadnjih ┼ítirih letih. In sploh ni ┼íe poletje!

Vi┼íinska jedra hladnega zraka so ve─Źino aprila skrbela, da nam ni bilo dolg─Źas. De┼żja je padlo veliko, pogoste so bile mo─Źne nevihte. 22. aprila nas je popoldne od severozahoda pre┼íla ┼íe ena v vrsti hladnih front. Pogoji za mo─Źne nevihte so se skrivali predvsem v mo─Źnem strigu, medtem ko je energije sode─Ź po sonda┼żah krepko primanjkovalo. Vseeno se je uspelo razviti v Furlaniji nekaj izjemnih superceli─Źnih neviht.

Sinopti─Źna situacija nad Evropo dne 22/04/2012 ob 12z, s hladno fronto preko srednje Evrope in severnega Sredozemlja:

Prva supercelica dneva je nastala v Furlaniji okoli 14:30 po lokalnem ─Źasu. Na radarski sliki smo imeli prilo┼żnost opazovati redko videno V-notch formacijo supercelice, kakr┼íne smo navajeni pri ameri┼íkih supercelicah:

Kasneje je nova supercelica nastala severovzhodno od Benetk in nadaljevala pot proti vzhodu. Šlo je za zagotovo najbolj impresivno supercelico v Furlaniji po letu 2009.

Radar:

Na terenu jo je spremljal Marko Koro┼íec (www.Weather-Photos.NET) (slika levo). Kasneje je razpadla v multiceli─Źni cluster, pred katerim se je razvil shelf cloud (slika desno):

Shelf cloud je nadaljeval pot preko Furlanije proti zahodni Sloveniji. Najmo─Źnej┼ía celica v liniji je potovala preko Nove Gorice in Solkana v Gori┼íka Brda in naprej v So┼íko dolino. S seboj je nosila to─Źo premera 1 cm. Shelf cloud se je raztezal pred fronto od Gori┼íkih Brd pa vse do Tr┼ża┼íkega zaliva. Na spodnji radarski sliki je lepo vidna dominantna celica v liniji med prehajanjem Gori┼íkih Brd:

Shelf cloud nad Novo Gorico je izgledal precej impresiven. De┼żna zavesa za njim je bila zelenkaste barve, kar je namigovalo na to─Źo:

Kot re─Źeno je glavnina padavin pre─Źkala Gori┼íka Brda in So┼íko dolino. Na Vrhovljem pri Kojskem je to─Źa premera 1 cm padala med 17:53 in 17:58 (poro─Źal g. Zoran Slejko). To─Źo so spremljali mo─Źni nalivi z RR tudi preko 100 mm/h. Ob prehodu gust fronte niso bili zabele┼żeni mo─Źnej┼íi sunki vetra. Sicer je na ─Źe┼ínjah zgodnjih sort v Gori┼íkih Brdih opaziti kar nekaj ┼íkode, saj ni plodu, da ne bi imel po┼íkodb od to─Źe.

Shelf cloud pred hladno fronto je svojo pot nadaljeval tudi preko Vipavske doline in Krasa, vendar tu padavine niso bile tako mo─Źne, tudi to─Źe ni bilo. Pogledi na obla─Źnost so bili vseeno precej impresivni:

Po prehodu fronte se je hitro jasnilo. Pri─Źa smo bili enemu najlep┼íih son─Źnih zahodov v leto┼ínjem letu, saj je bila vidljivost zelo dobra, nebo pa polno zanimivih oblakov, ki so dodatno popestrili razglede. Takole je sonce ob 20:00 zahajalo za italijanskimi Dolomiti:

Za hladno fronto je zapihala tudi burja. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je zabele┼żila maksimalni sunek 54,7 km/h.

Viri:

Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin