Tag: vinska

Mo─Źna oku┼żba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bli┼ża in z njo ponoven boj z eno najnevarnej┼íih bolezni v na┼íih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma┬áoidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri ┼íkropljenju proti tej bolezni ve─Źinoma zana┼íamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti─Źnih slu┼żb ter na priporo─Źene razmake med ┼íkropljenji, ki nam jih priporo─Źajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost oku┼żbe se od lokacije do lokacije lahko mo─Źno razlikuje. Najbolj natan─Źen in racionalen na─Źin spremljanja razvoja bolezni ter┬áizbire ─Źasa varstva┬áje uporaba prognosti─Źnih modelov, ki temeljijo na┬á vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra─Źna vlaga, omo─Źenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo─Źenega pridelovalnega obmo─Źja, za dolo─Źitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti─Źne slu┼żbe. Iz teh podatkov izra─Źunajo verjetnost oku┼żbe.

Za bolj┼íe razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis┬áv Kaliforniji. Predvsem prvi je ┼íiroko uporabljen v ┼ítevilnih pridelovalnih obmo─Źjih ┼íirom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo┼íke pridelovalce, ki┬áv sistemih varstva pred┬áoidijem vinske trte uporabljajo ve─Źinoma ┼żveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi┼í─Ź glive.┬áV ve─Źini vinorodnih de┼żel je prevladujo─Źa oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku┼żeno zeleno tkivo, od koder so odne┼íene s pomo─Źjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po─Źijo in sprostijo askospore, katere se zapi─Źijo in pri─Źnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5┬░C.

─îe gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka┼żejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro─Źajo nove sekundarne oku┼żbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa┼żena, ─Źe temperature presegajo 26,5┬░C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5┬░C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20┬░C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe┼ínost je v veliki meri odvisna od zmanj┼íanja koli─Źine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe┼ínem zatiranju nadaljnjih oku┼żb. ─îas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku┼żbe. Vlaga iz megle, ali de┼żja deluje kot spro┼żilec za spro┼í─Źanje askospor in takoj po brstenju pride do oku┼żb na zelenem tkivu, ko temperatura prese┼że 10┬░C. V tem ─Źasu opravimo ┼íkropljenje s kontaktnimi sredstvi ─Źimprej, kot je mogo─Źe, da prepre─Źimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku┼żbo bistveno manj┼ía. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo─Źljiva uporaba ┼żveplovih pripravkov. Prvo ┼íkropljenje opravimo v ─Źasu brstenja, nato nadaljujemo s ┼íkropljenji z ┼żveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s ┼íkropljenji kon─Źamo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose┼że 12 ┬░Brix.

Sistemi─Źni in mezosistemi─Źni organski fungicidi so najprimernej┼íi za za┼í─Źito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju─Źno ┼żvepla, bioti─Źnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za┼í─Źite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo─Źasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve─Ź o ekolo┼íkem varstvu in u─Źinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO─îITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji spro┼í─Źajo askospore, ko pade ve─Ź kot 2 mm de┼żja. Do oku┼żbe pride, ko de┼żju sledi 10 do 13 ur neprestane omo─Źenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5┬░C. 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo─Źjo naklju─Źno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli┼żno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. ─îe najdemo bolezenske znake, pri─Źnemo s spremljanjem bolezni s pomo─Źjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne oku┼żbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5┬░C. Temperature nad 35┬░C upo─Źasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo─Źanje tveganja nastanka bolezni in predvidi ─Źas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPRE─îEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN─îNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli─Źnim na─Źinom delovanja je nujno, za uspe┼íno prepre─Źevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve─Ź aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki ┼íe ni bil validiran, ali predhodno preizku┼íen v poljskih preizkusih na specifi─Źni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela┬ána ┼żeljeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povpre─Źna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omo─Źenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Ra─Źunske: Dnevna povpre─Źna temperatura, dnevno ┼ítevilo ur, ko je temperatura med 21 in 29,5┬░C, koli─Źina ─Źasa, ko je temperatura nad 35┬░C

Opis modela:

Model lo─Źi dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba) ter konidijsko fazo (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba):

Za dolo─Źitev nevarnosti oku┼żbe z askosporami, model ra─Źuna povpre─Źno dnevno temperaturo ter meri trajanje omo─Źenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov ┼íkrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem oku┼żbe na osnovi 2/3 vsote ur omo─Źenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: ┼átevilo ur omo─Źenosti lista, potrebno za oku┼żbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe):

  1. Start konidijske faze je spro┼żen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C. Za vsakega od teh treh dni model pripi┼íe 20 to─Źk k indeksu nevarnosti pojava oku┼żbe.
  2. Indeks konidijske oku┼żbe se povi┼ía za 20 to─Źk vsak naslednji dan, z vsaj ┼íestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C.
  3. ─îe je v dnevu manj kot ┼íest ur s temperaturo med 21 in 29,5┬░C, se od indeksa od┼íteje 10 to─Źk. To se zgodi, ─Źe temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5┬░C za ve─Ź kot 45 minut. Za to koli─Źino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. ─îe je temperatura enaka, ali vi┼íja od 35┬░C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 to─Źk.
  5. ─îe je na isti dan vsaj ┼íest ur s temperaturo 21 do 29,5┬░C in temperatura za vsaj 15 minut dose┼że, ali prese┼że 35┬░C, model k dnevu doda 20 to─Źk, a od┼íteje 10 to─Źk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 to─Źk.
  6. ─îe je indeks ob koncu dneva po od┼ítevanju to─Źk negativen, se ga resetira na 0. ─îe je indeks ob koncu dneva po pri┼ítevanju to─Źk ve─Źji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanj┼íati za ve─Ź kot 10 to─Źk in narasti za ve─Ź kot 20 to─Źk.

Mejne vrednosti za ukrepanje ÔÇô indeks tveganja:

Glede na model, do oku┼żbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povpre─Źni dnevni temperaturi 12,8┬░C, mora biti list omo─Źen 16 ur, da pride do mo─Źne oku┼żbe. Pri 18,3┬░C je poreben ─Źas omo─Źenosti lista 12 ur.

Za konidijske oku┼żbe ─Źas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med ┼íkropljenji. Indeks ni┼żji od 30 nam omogo─Źa intervale ┼íkropljenj podalj┼íati na najdalj┼íe priporo─Źene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporo─Źa srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med ┼íkropljenji skraj┼íani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 ÔÇô Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 ÔÇô SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost ÔÇô PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 ÔÇô DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol ÔÇô BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol ÔÇô DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol ÔÇô TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol ÔÇô DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil ÔÇô MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 ÔÇô trifloksistrobin ÔÇô NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin ÔÇô CABRIO TOP, boskalid ÔÇô CANTUS, COLLIS

Ve─Ź o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v razli─Źnih vinorodnih de┼żelah Kalifornije. V letu 1997 ÔÇśCalifornia PestCastÔÇÖ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nem─Źiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih de┼żelah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski ÔÇô izmerjene in┬ánapovedane najvi┼íje in najni┼żje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij ┼żvepla v vinogradih, izpiranje le tega z de┼żjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izra─Źunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se se┼ítevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se pri─Źne akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dose┼żejo 15 cm dol┼żine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi razli─Źnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*ÔÇŽpri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke ┼żvepla potrebno zmanj┼íati, da se izognemo o┼żigom listja. ─îe je mogo─Źe, z ┼żveplenimi pripravki tretiramo zve─Źer, ko temperature padejo pod 32┬░C, da omogo─Źimo po─Źasno oksidacijo tekom no─Źi in se s tem izognemo listnim o┼żigom, ki nastanejo pri vi┼íjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izra─Źuna IO:

Vsako naslednje ┼íkropljenje z ┼żveplenimi pripravki opravimo, ko┬áIO dose┼że, ali prese┼że vrednost┬á1 od zadnjega tretiranja. ┬áKo koli─Źina padavin prese┼że 2,5 mm moramo ponoviti ┼íkropljenje v vinogradih.

ZAKLJU─îEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanj┼íanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanj┼íajo stro┼íke za za┼í─Źito ter zmanj┼íajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih de┼żelah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo u─Źinkovitost na dolo─Źeni lokaciji. ─îe tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz dana┼ínjega ─Źlanka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa ┼íe ┼ítevilni novej┼íi, prilagojeni na druga─Źne okoljske razmere. Slednji so pla─Źljivi, nekateri so ┼że bili preizku┼íeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev za za┼í─Źito┬ápokli─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Avgust je bil doslej do bri┼íkih vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vro─Źinski valovi so povzro─Źali o┼żige grozdja in se kon─Źevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle to─Źo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omo─Źjih od Krmina, prek Ple┼íiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobo─Źij Kozane. Ponekod je bila ┼íkoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. ─îeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnej┼íega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zra─Źne mase in burji navkljub, visoka zra─Źna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Tak┼íni prodori nam navadno prinesejo najmo─Źnej┼íe nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v ─Źasu to─Źe v Gori┼íkih brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred to─Źo. Bli┼żja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se ┼że vidi padavinska zavesa to─Źonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi to─Źonosne supercelice nad Gori┼íkimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v ─Źasu najve─Źje mo─Źi pa je o─Źitno hranjena z toplo in vla┼żno zra─Źno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izra┼żen ‘vault region’ ka┼że na prisotnost debele to─Źe severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je ┼íe pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je zna┼íal 23,2 C. ─îez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice ┼íe ni┬ána┼íla najbolj┼íih pogojev za razvoj neviht. Ti so jo ─Źakali prav na obmo─Źju Gori┼íkih brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a mo─Źno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdol┼ż hladne fronte, ki je kazala najve─Źje radarske odboje prav prek Gori┼íkih brd in Gori┼íke ravnice. Poleg mo─Źnej┼íega nevihtnega pi┼ía (v Kojskem je bil zabele┼żen najmo─Źnej┼íi sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali mo─Źni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna to─Źa velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici ┼íe debelila, iz Kromberka so poro─Źali o zrnih debeline oreha. Da je bila mo─Ź nevihte najve─Źja nad Novo Gorico, ka┼żejo tudi koli─Źine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabele┼żila 27 mm padavin, v Gori┼íkih brdih pa so bile koli─Źine po postajah slede─Źe:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipol┼że 11,8 mm
  • ┼álovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Vi┼ínjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v So┼íki dolini vzhodno od Korade so ostali ve─Źinoma brez, ali z zelo majhno koli─Źino de┼żja. Glavnina mo─Źnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v ─Źasu maksimalnega odboja nad Gori┼íkimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosi┼í─Źa na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Po┼íkodbe od to─Źe na dozorevajo─Źemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem┬ábodo gnitju podvr┼żene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere ┼íe niso dozorele in morajo na trgatev ┼íe po─Źakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pri─Źakovati hitrega su┼íenja po┼íkodovanega grozdja. Priporo─Źa se ─Źimprej┼ínje ┼íkropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospe┼íi su┼íenje po┼íkodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antisepti─Źni u─Źinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biolo┼íko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enolo┼íko sredstvo, ki ga uporabljamo za ┼żveplanje mo┼íta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je stro┼íek na ha manj┼íi od 10 EUR. Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev pokli─Źite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Zgodnji razvoj vegetacije je spri─Źo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal ┼że kar nekaj obi─Źajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zra─Źnih mas v aprilu in celo maju nad na┼íe kraje niso tako neobi─Źajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sne┼żenja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhuj┼íe, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uni─Źujo─Źe, najbolj jih ob─Źutijo ljudje, ki z njimi ┼żivijo, torej kmetje.

Leto┼ínja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej dr┼żavi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo huj┼íe pozebe v preteklosti, smo zabele┼żili v letih 1953 in 1957, v bli┼żnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabele┼żili -8┬░C, v Portoro┼żu pa -2,5┬░C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnej┼íega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb ve─Źja, zaradi dalj┼íega ─Źasa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpolo┼żljive temperaturne podatke, pa te┼żko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostej┼íih spomladanskih prodorov polarnih zra─Źnih mas nad na┼íe kraje (ARSO, 2017).

V Gori┼íkih brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvi┼íjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo ┼íe 4 agrometeorolo┼íke postaje (Vipol┼że, ┼álovrenc, Kozana in Vi┼ínjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Dalj┼íih, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdalj┼íi dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdalj┼íim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski vi┼íini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo ori┼íe temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski vi┼íini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povpre─Źni temperaturi med najhladnej┼íim in najtoplej┼íim mesecem v nizu) so se v tem ─Źasu izkazali zimski januar (dT = 5,7┬░C), februar (dT = 5,2┬░C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6┬░C) ter poletna julij (dT = 4,3┬░C) in avgust (dT = 4,6┬░C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabele┼żili najni┼żje temperaturno povpre─Źje 6,4┬░C (2013), najvi┼íje pa 12,4┬░C (2012). Mese─Źno povpre─Źje marca vseh 7 let v nizu zna┼ía 9,9┬░C, kar je celi 2┬░C topleje od povpre─Źne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povpre─Źja mo─Źno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2┬░C prav tako 2┬░C toplej┼íi od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manj┼ía, okoli 1┬░C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplej┼ía za dobre 1,5┬░C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot ┼że re─Źeno, za posledico nosijo zgodnej┼íi razvoj rastlin. Posledi─Źno se podalj┼ía obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad na┼íe kraje s severa spustila polarna zra─Źna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povpre─Źje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je zna┼íalo 14,9┬░C, kar je 3,7┬░C topleje od aprilskega povpre─Źja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej de┼żevalo, kasneje so se pojavljale tudi sne┼żne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povpre─Źje. V gorah se je ohladilo za okoli 15┬░C, po ni┼żinah za 10┬░C (ARSO, 2017).

Fotografija linije sne┼żnih ploh nad Gori┼íkimi brdi 18. aprila┬á(levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v sne┼żnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zra─Źnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zra─Źne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povpre─Źja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9┬░C.,┬átorej okoli 5┬░C pod aprilskim povpre─Źjem na tej lokaciji.┬á19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v no─Źi na 21. april umirjala. Da se bodo v zati┼ínih legah temperatre pono─Źi spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zra─Źna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zati┼ínih legah je jutro 21. aprila prineslo eno huj┼íih pozeb v zadnjih letih. Najni┼żja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj zna┼íala 2,6┬░C. Precej ni┼żje temperature so bile izmerjene po ni┼żje le┼że─Źih predelih Gori┼íkih brd. V Vipol┼żah je agrometorolo┼íka postaja zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C, v ┼álovrencu -2,2┬░C, amaterska postaja v Neblem pa je ┼íla najni┼żje, do -2,5┬░C. Ni┼żine okoli Vipol┼ż so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipol┼żah je bele┼żila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slab┼íe. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri ve─Ź. Posledi─Źno je ┼íkoda tam huj┼ía, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobo─Źja vinogradov, spet drugod ┼że nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti ┼íkode na mladikah vinske trte. Klju─Źno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasi─Źnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m vi┼íine, smo v no─Źeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zra─Źno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipol┼że ÔÇô pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na vi┼íino 1 m, torej na vi┼íino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipol┼że ÔÇô pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na vi┼íino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorolo┼íke vremenske postaje Vipol┼że, ki je postavljena v neposredni bli┼żini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobo─Źju pod cerkvijo v Vipol┼żah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hru┼íevlje ÔÇô pri igri┼í─Źu ─îelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na vi┼íini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na vi┼íini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOL┼ŻE ÔÇô BENCINSKA POSTAJA

Najni┼żje temperature so bile izmerjene v no─Źi z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najni┼żjo temperaturo -4┬░C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabele┼żil Tmin pri -2┬░C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0┬░C precej dlje vztrajala na ni┼żjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na vi┼íjem merilnem mestu je bilo pod ni─Źlo okoli uro manj:

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipol┼że ÔÇô bencinska ÔÇô zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOL┼ŻE ÔÇô KMETIJA MORO

Agrometeorolo┼íka postaja v Vipol┼żah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v no─Źi iz 20. na 21. april zabele┼żila Tmin pri -1,4┬░C.

V isti no─Źi je senzor na spodnji terasi vinograda zabele┼żil Tmin -2┬░C, senzor na terasi vi┼íje pa -2,5┬░C. Temperatura je prvi─Ź padla pod 0┬░C okoli 0:30, nato je narasla prek 5┬░C v sredini no─Źi, se gibala okoli 0┬░C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0┬░C v urah pred son─Źnim vzhodom:

─îas trajanja temperature pod pragom -1┬░C:

  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipol┼że ÔÇô Kmetija Moro ÔÇô zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRU┼áEVLJE ÔÇô IGRI┼á─îE ─îELO

Najni┼żja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3┬░C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipol┼żah je ┼íla temperatura pod 0┬░C hitro po polno─Źi, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0┬░C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0┬░C med 3:30 in 7:30.

Kriti─Źna temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1┬░C. Poglejmo si ─Źas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hru┼íevlje ÔÇô ─îelo ÔÇô v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na obmo─Źju ni┼żin Gori┼íkih Brd (Vipol┼że, ┼álovrenc, Neblo, Hru┼íevlje) je bilo opaziti velike razlike v ┼íkodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami mo─Źno razlikovala, ponekod je bilo ┼íkodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobo─Źja. Klju─Źno vlogo pri obsegu ┼íkode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in ve─Źer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je ┼íibka do zmerna burja. Ta je zve─Źer pojemala, a je ┼íe dovolj pihala, da je prepre─Źevala izrazitej┼íe padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polno─Źi na 21. april. Veter se je po 2:30 pono─Źi ┼íe okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabele┼żili velike skoke temperature, v Vipol┼żah pri kmetiji Moro celo do 5┬░C. Na grafu iz Hru┼íevlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zra─Źne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu no─Źi se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0┬░C ter nazadnje ┼íla ┼íe ni┼żje v obmo─Źje, ki ┼że povzro─Źa ┼íkodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zati┼ína, ni┼żje je temperatura padla, dalj┼íe je bilo obdobje negativnih temperatur, ve─Źja je bila ┼íkoda zaradi pozebe. Razlike v ┼íkodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipol┼że, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipol┼żah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji bele┼żi 100 % ┼íkodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zra─Źni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko┬ápa je prakti─Źno brez ┼íkode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni┬ábli┼żini in spet na manj prevetreni lokaciji┬áje znatno po┼íkodovan (slika┬áspodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorolo┼íkima postajama v Vipol┼żah in ┼álovrencu v no─Źi iz 20. na 21. april. Postaji bele┼żita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipol┼żah. Postaja v ┼álovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipol┼żah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0┬░C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledi─Źno je ┼íkoda velika. Nasprotno je bilo v Vipol┼żah pod 0┬░C le eno uro in pol. ┼ákoda je na tej lokaciji manj┼ía.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem ÔÇô hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 pono─Źi. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0┬░C padla po 3:00 zjutraj, pod -1┬░C pa po 4:30. Nad 0┬░C se je dvignila ┼íele po 7:00 zjutraj.

Razlike v ┼íkodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. ┼ákoda je bila manj┼ía na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, ve─Źja na nizkih eno┼íparonskih G├╝jot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med razli─Źnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele ┼że dalj┼íe poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale ve─Ź ur, niso do┼żivele ve─Źje ┼íkode, nasprotno je bila ta ve─Źja na sortah, pri katerih so bile mladike ┼íe kratke, a so vsa o─Źesa ┼że odgnala.

Primerjava ┼íkode v sosednjih vinogradih z razli─Źno vzgojno obliko (enokraki G├╝jot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Ko┼żbanj┼í─Źka pod vasjo Hru┼íevlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj ─Źasa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozra─Źje je v nasadu, kjer drevesa upo─Źasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledi─Źno je temperatura tam ni┼żja, ┼íkoda pa ve─Źja.

─îe primerjamo ─Źas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s ┼íkodo, ugotovimo zna─Źilne razlike na lokaciji ┼ít.1. Nasad na vi┼íji in bolj vetrovni lokaciji prakti─Źno ni utrpel ┼íkode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v ni┼żini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji ┼ít.2 ┼íkode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1┬░C najmanj ─Źasa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija ┼ít.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je bele┼żil temperaturo pod -1┬░C kar 1 uro in 10 minut ve─Ź, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala ve─Ź kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko ┼íkodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. ┼Że 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni ve─Ź omembe vredne ┼íkode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na vi┼íjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te to─Źke je dolina potoka Ko┼żbajn┼í─Źka gor vodno bolj gozdnata. Mo┼żno je, da gozd vpliva na manj┼ío preto─Źnost zraka na dnu tega dela doline, posledi─Źno je ┼íkoda zaradi pozebe ve─Źja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava ┼íkode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je ┼íkoda bistveno manj┼ía, kar ka┼że na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V no─Źi iz 21. na 22. april je ┼íe obstajala nevarnost pozebe, ─Źeprav je nad nas v vi┼íinah ┼że prihajal toplej┼íi zrak. Temperature so se pod 0┬░C spustile le na najbolj zati┼ínih legah, drugje je ostalo na 0┬░C, nove ┼íkode ni bilo.

Za omogo─Źanje izvedbe meritev temperature┬áse zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipol┼ż┬áin kmetiji Zarova iz Gonja─Ź.

Podatki o to─Źnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin