Tag: vedrijan

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Lokalna vremenska zanimivost, ki jo bomo obravnavali v tej objavi se navezuje na prihodnje ─Źlanke, ki bodo govorili o mrazi┼í─Źih. Za le ta je zna─Źilen no─Źni nastanek temperaturnega obrata, ko temperatura z vi┼íino nara┼í─Źa. ─îeprav dolin po definiciji ne obravnavamo kot mrazi┼í─Ź, v njih pogosto prihaja do nastanka temperaturnega obrata, oziroma inverzije. ─îe je vlaga na dnu doline dovolj visoka, oziroma se temperatura spusti pod temperaturo rosi┼í─Źa, pride┬ádo pojava megle, ali nizke obla─Źnosti zaradi kondenzacije prese┼żne vodne pare v zraku.

Tak primer smo opazovali v spodnjem delu So┼íke doline 02/01/2018 zve─Źer. Glede na opa┼żanja je bil prvi spro┼żilec nastanka megle v dolini vklop hidroelektrarne Plave II. Nad reko So─Źo so se dolvodno od iztoka elektrarne pojavile meglice. S─Źasoma je megla zajela kraje Lo┼żice in Plave ter se po 21. uri hitro raz┼íirila na celoten spodnji del doline proti Solkanu. V megli je bila tudi dolina potoka Rohota.

Meglice nad reko So─Źo pri hidroelektrarni HE Plave I (levo) ter ┼że dodobra razvita megla nad Desklami v So┼íki dolini (desno):

 

V Desklah se je temperatura z dnevnega maksimuma pri 8┬░C zve─Źer spustila do 0┬░C. Medtem je postaja na pobo─Źju nad dolino v Ravni pri Ligu (516 m) merila temperature med 2 in 3┬░C. Kasneje se je okoli polno─Źi temperatura tudi na dnu doline dvignila do 2┬░C, inverzija je bila ve─Źinoma razkrojena, megla je izginila, oziroma ostala le ob pobo─Źjih hribov. Nenadni dvig temperature je bil posledica srednje obla─Źnosti, ki se je takrat navlekla nad dolino od severozahoda.

Graf poteka temperature na VP Deskle (1.1. – 3.1.) ter VP Ravna pri Ligu (2.1. – 3.1. – 516 m):

 

Ob polno razviti inverziji se pri─Źne hladen zrak iz doline izlivati pri Solkanu, kjer je mo─Źan no─Źni in jutranji veter gornik obi─Źajen. Del hladnega zraka se preliva tudi prek ni┼żjega dela v grebenu Korade (812 m), med vasjo Vrhovlje pri Kojskem ter pobo─Źjem predvrha Korade ‘Nad robom’ (632 m). V tokratnem primeru, ko je ob inverziji nastala tudi megla,┬áje le ta vizualizirala prelivanje zraka┬áprek grebena na teh mestih ter se ob padcu prek pregrade su┼íila zaradi adiabatnega segrevanja zraka ob spu┼í─Źanju v ni┼żje le┼że─Źa┬áGori┼íka brda. Prek celotnega vzhodnega dela Brd se je pojavil veter gornik, ki je bil bolj izrazit na obi─Źajno vetrovnih mestih (Gonja─Źe, Kojsko).

Prikaz smeri in mo─Źi vetrov prek Gori┼íkih brd in spodnje So┼íke doline (debelej┼ía pu┼í─Źica = mo─Źnej┼íi veter):

Razvita inverzija z meglo┬ánad So┼íko dolino. Megla se preliva v Gori┼íka brda prek ni┼żjega dela grebena Korade (na desnem delu slike):

 

Prelivanje megle prek grebena v Gori┼íka brda (cerkvica pripada kraju Vedrijan – slika levo). Slika desno prikazuje vas Vrhovlje pri Kojskem. Na sliki je ┼że vidna srednja obla─Źnost, ki je razbila inverzijo v So┼íki dolini:

 

Potek temperature ter razvoj vetra gornika na vremenski postaji Kojsko. Veter je bil najmo─Źnej┼íi pred razpadom inverzije v So┼íki dolini. Opazite tudi nenaden skok temperature ob slabitvi vetra ob polno─Źi, ko je bilo jedro hladnega zraka v dolini ┼że razbito:

 

Viri:

Vro─Źe avgustovsko vreme se nadaljuje, grozdje pa zelo hitro dozoreva. ─îas je, da si pobli┼żje pogledamo, kako vremenski dejavniki vplivajo na dozorevanje grozdja. Podatki o meritvah v prej┼ínjem tednu in danes (22/08/2011) so objavljene na koncu ─Źlanka.

Na dozorevanje grozdja imajo velik vpliv predvsem trije dejavniki. To so svetloba, toplota in voda. Vplivajo na rast in presnovno aktivnost trte, poleg tega imajo tudi direkten vpliv na presnovne poti v grozdju.

SVETLOBA

Svetloba je potrebna za fotosintezo, pri kateri nastajajo sladkorji. Poleg tega vpliva na brstenje in kasnej┼ío fertilnost trt. Dokazano vpliva na metabolne procese pri zorenju, saj imajo jagode, ki zorijo v senci, manj sladkorja, ni┼żji pH in vi┼íje skupne kisline ter vsebnost jabol─Źne kisline. Pomembna je tudi pri akumulaciji polifenolov in obarvanju rde─Źih sort. Zato je grozdje v letih z neugodnimi vremenskimi razmerami za dozorevanje navadno slab┼íe obarvano. Vpliva tudi na akumulacijo arom.

Ko govorimo o jakosti son─Źnega sevanja, uporabljamo v fiziologiji rastlin enoto Einstein, oziroma E/m2/s, ki predstavlja ┼ítevilo molov fotonov, ki dose┼żejo trto. Fotosinteza je optimalna pri 700 E/m2/s. ─îe pade son─Źno sevanje pod 30 E/m2/s listi porabijo ve─Ź energije, kot jo lahko tvorijo s fotosintezo. V jasnem vremenu zna┼ía vrednost son─Źnega sevanja preko 2500 E/m2/s, v obla─Źnih dneh pa med 300 in 1000 E/m2/s.

TEMPERATURA

Je en najpomembnej┼íih dejavnikov dozorevanja. Vpliva na aktivnost fotosinteze, metabolizem trte in preme┼í─Źanje snovi v trti. Ima neposreden vpliv na kakovost letnika, in sicer ne le v ─Źasu dozorevanja, pa─Ź pa tudi v ─Źasu brstenja in cvetenja. Kasnej┼íi kot je razvoj grozdja, ve─Źja je verjetnost, da bodo vremenske razmere neugodne.

Temperatura vpliva na rast grozdja. Previsoke temperature neugodno vplivajo na delitev celic. V fazi primarne rasti je optimalna temperatura 20 – 25┬░C. V fazi sekundarne rasti visoke temperature vplivajo na intenziteto preme┼í─Źanja snovi in s tem na rast celic. Optimalna temperatura v tej fazi je 20┬░C.

Previsoke temperature vplivajo na akumulacijo sladkorjev. ─îe je temperatura ─Źez dan 40┬░C in ─Źez no─Ź 20┬░C, se sladkorji akumulirajo v drugih delih trte na ┼íkodo grozdja, ki v tem primeru prejme le 2,5 % od celotnega sladkorja, nastalega pri fotosintezi.

Trta te┼żko raste in rodi pri temperaturah pod 10┬░C. Temperature nad tem pragom imenujemo aktivne temperature. Na neki lokaciji, kjer opravljamo meritve, obstajajo povezave med koncentracijo sladkorjev in vsoto aktivnih temperatur. Zato se ti podatki uporabljajo pri ugotavljanju potenciala neke lokacije za uspe┼íno dozorevanje grozdja.

  • VSOTA AKTIVNIH TEMPERATUR: Je vsota povpre─Źnih dnevnih temperatur nad pragom 10┬░C v obdobju med 1. aprilom in 30. oktobrom. Pogosto se ra─Źuna na podlagi mese─Źnih povpre─Źij, ne upo┼íteva pa ─Źasa son─Źnega obsevanja.
  • BARNASOV HELIOTERMI─îNI PRODUKT: Upo┼íteva tudi dol┼żino dneva. Uporaben je predvsem v hladnej┼íih pridelovalnih obmo─Źjih. Nek kraj je za vinogradni┼ítvo neprimeren, ko je rezultat ni┼żji od 2,6. Izra─Źunamo ga po formuli X ├Ś H ├Ś 10-6, kjer je X vsota aktivnih temperatur nad pragom 10┬░C v celem letu, H pa vsota dol┼żine dneva v tem obdobju.
  • HUGLINOV HELIOTERMI─îNI INDEKS: Uporablja tudi maksimalne dnevne temperature. Vrednost 1400 je spodnji limit za vinogradni┼ítvo. Izra─Źuna se kot vsota vrednosti od 1. aprila do 30. septembra, po formuli [[(ADT-10) + (MDT -10)] ├Ś K]/2, kjer so ADT povpre─Źne dnevne temperature, MDT makismalne dnevne temperature in K koeficient dol┼żine dneva.

Ti indeksi so uporabni predvsem, ko se odlo─Źamo za sorto, ki jo bomo posadili na neki lokaciji. V Evropi sadimo sorte, ki dozorijo, ko povpre─Źne dnevne temperature padejo pod 10┬░C. V toplej┼íih podro─Źjih se ta padec zgodi kasneje, zato grozdje dozoreva v toplej┼íem obdobju.

VPLIV TEMPERATURE NA DRUGE BIOKEMI─îNE PROCESE

Temperatura vpliva tudi na razgradnjo jabol─Źne kisline, ki je mo─Źno pove─Źana v toplem vremenu, saj aktivnost encima, ki sodeluje pri razgradnji jabol─Źne kisline, konstantno nara┼í─Źa od 10┬░C – 46┬░C. V preteklosti se je domnevalo, da zaradi zvi┼íanega koeficienta respiracije pri temperaturah nad 35┬░C prihaja do oksidacije vinske kisline, vendar je razlog za to najbr┼ż v fenomenu fermentacije v mesu jagode, oziroma v razgradnji jabol─Źne kisline.

Temperaturni ekstremi neugodno vplivajo na kopi─Źenje fenolnih snovi, zato je grozdje v takih razmerah pogosto slabo obarvano. Nekatere aromati─Źne sorte lahko razvijejo svoj aromatski potencial le v hladnih vinorodnih obmo─Źjih (rizling, sauvignon, traminec). Akumulacija arom je sicer po─Źasnej┼ía, vendar je aromati─Źnih snovi ob zrelosti ve─Ź.

VPLIV VODE NA DOZOREVANJE

Delno pomanjkanje vode v ─Źasu dozorevanja ugodno vpliva na kvaliteto vina. Z delnim pomanjkanjem ni mi┼íljen vodni stres, pri katerem obstaja nevarnost odmrtja trte. Najkvalitetnej┼ía vina nastajajo v de┼żelah, kjer letna koli─Źina padavin zna┼ía 700 – 800 mm. Prekomerno namakanje in velike koli─Źine padavin imajo negativen vpliv na kvaliteto grozdja.

Pred fazo upo─Źasnjene rasti voda v jagode priteka po ksilemu. Koli─Źina razpolo┼żljive vode vpliva na rast jagod in posledi─Źno na njihovo velikost. Velikost jagod pa vpliva na kakovost pridelka. ─îe so jagode manj┼íe, je manj┼íi pridelek, a je zato bolj kakovosten. Po fazi upo─Źasnjene rasti se potreba jagod po vodi mo─Źno zmanj┼ía, saj voda v grozdje priteka le preko floema. Minimalna koli─Źina vode je ┼íe vseeno potrebna, da grozdje pravilno dozoreva.

Pomanjkanje vode povzro─Źi pove─Źanje koli─Źine fenolov v grozdju, ve─Źjo koncentracijo prolina in manj┼ío vsebnost jabol─Źne kisline ter pove─Źano koncentracijo aromati─Źnih snovi. ─îe je vode preve─Ź, se pove─Źa volumen jagod in zmanj┼ía koli─Źina fenolov. ─îeprav je koli─Źina kislin vi┼íja, je vi┼íji tudi pH, zaradi pove─Źanega dotoka kalijevih ionov. Pride tudi do sprememb vsebnosti aromati─Źnih snovi. Pomanjkanje vode torej ne prepre─Źuje, da bi grozdje dozorevalo zadovoljivo. Na drugi strani prekomerne koli─Źine vode podalj┼íajo proces dozorevanja in spremenijo kemi─Źno sestavo grozdja. Mo─Źan de┼ż med dozorevanjem lahko privede do pokanja jagod, zaradi nenadne pove─Źane absorpcije vode direktno skozi jagodno ko┼żico.

Pomanjkanje vode je tudi en od spro┼żilcev dozorevanja, saj se takrat tvorijo ve─Źje koli─Źine abscizinske kisline, ki je odgovorna za za─Źetek dozorevanja.

Rde─Źe sorte bolje rastejo v okolju s pomanjkanjem vode. Pri teh sortah je tvorba fenolov bolj pomembna od akumulacije sladkorjev. Tvorba fenolov je najve─Źja ob pomanjkanju vode. Zato navadno sadimo rde─Źe sorte na lokacijah, kjer so tla la┼żja in imajo manj┼ío sposobnost zadr┼żevanja vode.

Pri vplivu koli─Źin vode na rast in dozorevanje grozdja, moramo vselej upo┼ítevati tudi pridelke! Enak vodni deficit lahko ugodno upliva na dozorevanje pri pridelku 30 hl/ha, a ima katastrofalne posledice pri pridelku 60 hl/ha.

VPLIV POMANJKANJA VODE NA ZGODNJE DOZOREVANJE

Pomanjkanje vode vpliva na zgodnej┼íe dozorevanje, ker so jagode manj┼íe in se zato hitreje napolnijo s sladkorjem. Zmanj┼íana je tudi kompeticija za ogljikove hidrate med grozdjem in poganjki. Da se izognemo vodnemu stresu, v vinogradu poskrbimo za manj┼íe pridelke, uporabo podlag, ki so odporne na su┼ío (110 Richter) in zmanj┼íamo gnojenje z du┼íikom. Namakanje je potrebno na obmo─Źjih, kjer je letna koli─Źina padavin manj┼ía od 400 mm, pa ┼íe tu je odvisno od porazdelitve padavin in tipa zemlje, v kateri trte rastejo.

VPLIV VREMENSKIH RAZMER NA KVALITETO LETNIKA

Svetloba, temperatura in voda vplivajo na kvaliteto pridelka. Pomembna je predvsem njihova porazdelitev skozi leto. Ugodne vremenske razmere trta potrebuje predvsem med dozorevanjem. V letih s toplim vremenom in malo de┼żja imamo veliko sladkorjev, malo kislin ter malo jabol─Źne kisline. V letih s hladnim in de┼żevnim vremenom je sladkorjev malo, vsebnost skupnih kislin in jabol─Źne kisline pa je visoka.

─îe je vreme de┼żevno in hladno pred dozorevanjem, grozdje ┼íe lahko dose┼że dobro kvaliteto, ─Źe je v ─Źasu dozorevanja vreme toplo in ni veliko padavin. Ugodne vremenske razmere ob cvetenju in veliko de┼żja avgusta, vplivajo na zmanj┼íano koli─Źino sladkorja, saj je nara┼í─Źanje koli─Źine sladkorja najve─Źje v dneh po fazi upo─Źasnjene rasti in se kasneje zmanj┼íuje. De┼żevno vreme med trgatvijo lahko bistveno zmanj┼ía kvaliteto letnika.

VIRI:

  • Ribereau-Gayon P. in sod. 2007. Handbook of Enology, Volume 1: The Microbiology of Wine and Vinifications. Second Edition. John Wiley and Sons Ltd, West Sussex, England, 498 str.

REZULTATI SPREMLJANJA DOZOREVANJA V LETU 2011

Poglejmo si, kako je v prej┼ínjem tednu napredovalo dozorevanje grozdja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih. Vzorce smo pobrali 18/08/2011, in sicer sorte ‘Chardonnay’, ‘Modri pinot’ in ‘Sauvignon’:

Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost – vzor─Źenje 18/08/2011)

Masa 100 jagod: 138,97 g / 155,41 g / 172,22 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,71 / 17,11 / 19,65
Predviden alkohol v vol.%: 7,89 / 9,48 / 11,18 /
Skupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g/l / 12,60 g/l / 10,00 g/l
pH: 2,74 / 2,83 / 2,95

Sorta: MODRI PINOT (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost – vzor─Źenje 18/08/2011)

Masa 100 jagod: 136,28 g / 158,36 g / 164,13 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,11 / 17,07 / 19,20
Predviden alkohol v vol.%: 7,51 / 9,45 / 10,87
Skupne kisline (kot vinska kislina): 15,50 g/l / 12,90 g/l / 9,90
pH: 2,68 / 2,85 / 2,98

Sorta: SAUVIGNON (prva vrednost – vzor─Źenje 11/08/2011 / druga vrednost – vzor─Źenje 18/08/2011)

Masa 100 jagod: 165,55 g / 165,52 g
Sladkor v ┬░BRIX: 17,30 / 20,59
Predviden alkohol v vol.%: 9,59 / 11,80
Skupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g/l / 12,60 g/l
pH: 2,70 / 2,83

Meritve rde─Źih sort ‘Merlot’ in ‘Cabernet sauvignon’ smo opravili 16/08/2011. Vzor─Źili smo v vasi Hum v Gori┼íkih Brdih:

Sorta: MERLOT

Masa 100 jagod: 156,00 g
Sladkor v ┬░BRIX: 17,87
Predviden alkohol v vol.%: 9,98
Skupne kisline (kot vinska kislina): 11,10 g/l
Jabol─Źna kislina: 3,69 g/l
pH: 3,00

Sorta: CABERNET SAUVIGNON

Masa 100 jagod: 134,11
Sladkor v ┬░BRIX: 16,88
Predviden alkohol v vol.%: 9,33
Skupne kisline (kot vinska kislina): 15,50
pH: 2,86

Za konec si poglejmo ┼íe rezultate meritev, ki smo jih opravili 22/08/2011 na grozdju iz razli─Źnih lokacij v Gori┼íkih Brdih. Lepo je videti napredek, glede na prej┼ínji teden, ─Źeprav bomo dejanski napredek lahko ovrednotili ┼íele, ko bomo spet pobrali vzorce na trtah, ki jih spremljamo ┼że 3 tedne:

Vse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah.

─îe ste vajeni spremljanja parametrov dozorevanja grozdja v drugih enotah (skalah), vam priporo─Źamo uporabo kalkulatorja FermCalc – Winemaking Calculator, s katerim lahko poljubno pretvarjate enote!

Spremljajte dozorevanje grozdja v Gori┼íkih Brdih tudi v naslednjih dneh. Ponovno vzor─Źenje vinogradov v Kojskem bomo opravili predvidoma v ─Źetertek, 25/08/2011.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin