Tag: tržaški zaliv

Meteorološko poletje je letos že takoj na začetku udarilo z vso silo. Prevlada anticiklona v prvi dekadi junija nad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo) nam je prinesla prvi vročinski val v letu in z njim kar 10 vročih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s šibko burjo dosegale 34°C, v Kojskem v Goriških Brdih smo v tem obdobju našteli tudi 5 tropskih noči, najvišja minimalna temperatura je 5. junija znašala 22,6°C. Prva dekada junija je bila s povprečno dnevno temperaturo 24,4°C v Kojskem dobre 3°C toplejša od povprečja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vročinskega vala gibale med -11 in -14°C, na 850 hPa pa tja do 15°C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vročinskih valovih, kakršnim smo bili priča v preteklih letih. Posledično temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30°C, še več, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banjške planote smo zabeležili najvišji Tmax 27,1°C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7°C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povprečja postaje. Od začetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm dežja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od začetka leta znašala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je že poznalo predvsem na rastju s plitkim koreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela črta predstavlja povprečje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovprečno namočeni leti (2013 in 2014) in dve bolj sušni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna suša leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo še dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki tekočega leta do 16. junija 2015 so že vnešeni v graf:

Vsaj začasno prekinitev suše so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V višinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vlažen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal jugovzhodnik in prinašal vlago ter s tem energijo nevihtam. Vrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med 10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogočal nastanek kakšne kratkožive supercelice, čeprav so prevladovale multicelične nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Benečijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja supercelična nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tržaškem zalivu je naletela na nekoliko slabše pogoje s šibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen južni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogoče opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala močnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma znašlo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino prešla oslabljena in se znova okrepila na Štajerskem ter nadaljevala naprej na Madžarsko.

Radarska slika linije nad Tržaškim zalivom:

Količine dežja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Goriških Brdih in Soški dolini beležile le med 9 in 15 mm padavin.

Več dežja je prinesel 15. junij. Že zjutraj je nekaj ploh nastalo na območju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm dežja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem območju so v kratkem času zabeležile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v večernih urah ter prešla Goriško. Padavine so vztrajale še v noč na 16. junij. Končno so se nabrale nekoliko večje količine, padlo je okoli 35 mm dežja. Na OFB-ju je prišlo do novega proženja v Tržaškem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek močnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni čudno da je tam nastala močna supercelična nevihta ki je počasi potovala prek Tržaškega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali močni nalivi in številne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v večernih urah:

Radarska slika večerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem večeru 16. junija s supercelično nevihto v Tržaškem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tržiča v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je šlo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali močni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do proženja je prišlo ob obali Furlanije, multicelične nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Goriških Brd. Na sliki levo je pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa močan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri Čedadu prešle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je že prišlo do novega proženja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, višje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sondaža iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bližje obali je bilo energije še več, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prejšnje dni 10 do 15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga tiče. Toda kot že toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, še ena pa v Benečiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila počasna in a z dobro izraženimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnejše supercelice v Benečiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Letošnje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten dež padel ob začetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi točo in škodo na kmetijskih površinah. Slednja se je še stopnjevala s poletno sušo, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradniških, sadjarskih in oljkarskih območjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pričakovan dež je prišel 26. avgusta in prekinil vročino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje beležili temperature preko 38°C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozračju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem območju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm dežja. V Goriških Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namočilo tla, saj so postaje beležile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v močnih nalivih padlo okoli 10 mm dežja.

Sinoptična situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v višinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je počasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale močnejše nevihte, med njimi tudi supercelične. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti Čedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu prešla v linearno multicelico ter kot takšna dosegla Goriška Brda.

V močnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm dežja. Vremenske postaje v Goriških Brdih so zabeležile sledeče jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga močna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej več, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je močno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrvaški obali. Iz okolice Umaga so poročali o močnih downburstih ter toči, ki je naredila ogromno škode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poročil o izruvanih drevesih, poškodovanih avtomobilih in drugi gmotni škodi.

Radarska slika supercelice v Tržaškem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tržaškim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na območju Primorske so v celotnem poslabšanju zabeležile naslednje količine padavin:

  • Zatolmin (Soška dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Goriška Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (Soška dolina): 39,0 mm
  • Deskle (Soška dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Goriška Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Goriška Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Goriški Kras): 12,0 mm

Viri:

Polarna fronta je tudi v maju še naprej živahna. Nov prodor hladnega zraka v zahodno Evropo s hladno fronto, ki bo v noči na ponedeljek 07/05/2012 prešla naše kraje, je pomenil pestro predfrontalno dogajanje v severovzhodni Italji. Preko Jadrana je v notranjost Furlanije pihal močan jugo, v višjih plasteh pa smo imeli precej močan jugozahodnik. Edina stvar, ki je kvarila celotno sliko, so bili šibki vetrovi v višinah. Dejansko je bila Furlanija ujeta v mrtvi kot med dva jet streama. Vseeno je preko 40 vozlov dls-ja, dobrih 100 m2/s2 SREH-a 0-3 km in med 500 in 1000 J/kg CAPE-a ob močnem jugu pri tleh in približno -20°C na ploskvi 500 hpa nudilo dobre pogoje za razvoj superceličnih neviht.

Dolina hladnega zraka nad zahodno Evropo:

Modeli so risali najboljši veering profil med 15z in 18z, ko naj bi imela zahodna Furlanija tudi približno 1000 J/kg CAPE-a. Vseeno se je dogajati začelo že precej prej. Radarska slika padavin se je prvič obarvala rdeče že ob 12:00 po lokalnem času, ko je nastala močna nevihta severovzhodno od Vidma (Udine). Iz Goriških Brd je bilo mogoče opazovati krepak nagnjen updraft. Druga močna celica je nastala v severozahodni Furlaniji, na meji z Benečijo, tik pod Alpami:

Celico nad Udinami je hitro odneslo v hribe, kjer je oslabela. Druga celica se je lepo razvijala in kmalu postala supercelična, kar je bilo lepo razvidno iz njenega gibanja (rigtmoover). Najmočnejše odboje je dajala v okolici Pordenone-ja. Severno od Palmanove je nenadoma razpadla na dva dela in ugasnila.

Radar z maksimalnim odbojem izolirane supercelice zahodno od Pordenone-a:

Nato se je stanje v osrednji Furlaniji nekoliko umirilo. Novi stebri kumulusov so rastli na konvergenci v vzhodni Benečiji, vendar nobena od celic ni hotela prevzeti pobude, zato je ostajalo predvsem pri plohah. Ob 15:00 po lokalnem času sta v okolici Vidma (Udine) nastali dve multicelični nevihti, ki sta imeli lepo nagnjene stebre updrafta, vendar sta kmalu oslabeli.

Radarska slika multicelic nad Vidmom (Udine) in številne manjše celice na konvergenci v Benečiji:

Fotografija razpadle supercelice ob 14:00 po lokalnem času pri kraju San Giovanni di Natisone (levo) ter vzhodna multicelica nad Vidmom (Udine):

Medtem so se nekoliko okepile tudi celice v Benečiji. Ena od njih je izgledala posebej interesantna, a je vendarle kmalu oslabela. Vseeno je bilo videti lepo bazo preden je povsem razpadla. Druga precej močnejša multicelica s shelf cloudom je nastala tik pred prehodom ravnine v predalpski svet Furlanije. Nalivi so bili intenzivni, razelektritve pa zelo redke, tako da bi ji skoraj lahko rekli ploha.

Radarska slika multicelice v predalpskem svetu z ostanki še nekaj minut prej obetavne celice jugozahodno:

Fotografiji obeh omenjenih celic:

Ko je padavinski pas teh neviht zaključil svojo pot, je Furlanija dobila povsem jesenski izgled. Tu pa tam se je pojavila kaka ploha, opazovali smo lahko mavrico, nekaj sonca je bilo seveda vmes, le neviht, ki bi upravičile pogoje, ni bilo. Očitno je največjo težavo predstavljala subsidenca na 600 hpa ter že omenjeni položaj jet stream-ov v višinah. Preprosto ni bilo pravih pogojev, da bi se celice lahko zares razvile.

Vendar je gfs ob 18z spet risal dviganje nad Benečijo ter zahodno Furlanijo, kar je dajalo še majhno upanje, da nekaj nastane. Zanimivo celico je okoli 19:00 pognalo v zrak precej zahodno od Trevisa. Kmalu se je okrepila, poleg nje je nastala še ena:

Hitro sta potovali proti vzhodu. Predvsem spodnja je kmalu postala supercelična, medtem ko je zgornjo vzhodno od Trevisa raztegnilo v multicelico z lepim shelf cloudom.

Radar:

Fotografije shelf clouda zgornje celice:

Spodnja supercelica je imela izrazit mezociklon, ki je v marsičem spominjal na tiste ameriške supercelice. RFD je bil lepo definiran. Šlo je za klasično rightmoover supercelico, ki je potovala v smeri proti vzhodu jugovzhodu. S seboj je nosila silovite nalive, ki so zaustavljali promet po cestah jugovzhodne Benečije. Toče ni bilo opaziti, so pa bile zato razelektritve silovite, vendar za fotografiranje le teh ni bilo časa, saj je nevihta potovala izredno hitro.

Radarska slika:

Preden je dosegla obalo, je bilo moč opazovati še lep shelf cloud. Vzhodno od Latisane je prešla v multicelico, ki je nadaljevala pot proti zahodu. Pojavljali so se močni nalivi ter CG razelektritve.

Radarska slika:

Fotografija shelf clouda pred supercelico v Benečiji, preden je ta dosegla obalo, ter fotografija shelf clouda kasneje, preden je nevihta dosegla goriški Kras:

Aktivnost neviht je ob vstopu v Slovenijo zamrla.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin