Pestro vremensko dogajanje je zaznamovalo konec prve in začetek druge junijske dekade. Mrzel polarni zrak je vplival na vreme nad večjim delom Evrope. Pogosti prehodi front in z njimi povezane nevihte so povzročali številne nevšečnosti in nenazadnje je nastalo veliko gmotne škode, posebej na kmetijskih površinah, kjer je klestila toča.
Hladen zrak je nad naše kraje pričel pritekati v soboto 09/06/2012. Zrak pri tleh je bil po pogostem dežju v začetku meseca precej vlažen, posledično smo imeli visoka rosišča ter precej razpoložljive energije. Pomemben dejavnik, ki je poskrbel za to, da so bile nevihte močne, je bil strig. Skozi vse dni smo imeli med 30 in 50 vozlov DLS-ja, kar je ob lepem veering profilu ter heličnosti v plasti 0-3 km okoli 150 m2/s2, omogočalo razvoj superceličnih neviht, pri katerih je bila glavna nevarnost debela toča. Ob obali Benečije in Furlanije je pihal močan jugo, ki je povečeval možnosti za nastanek tornadov.
Sobota – 09/06/2012
Sinoptična situacija:
Na soboto nas je prešla prva v vrsti hladnih front. Pred njo so bili najugodnejši pogoji za nastanek močnih superceličnih neviht na Hrvaškem, v okolici Zagreba ter vzhodno. Tam so modeli napovedovali tudi preko 50 vozlov DLS-ja, SBCAPE-a pa je bilo lokalno tudi do 2500 J/kg. Supercelica dneva je nastala v okolici Plitvic in svoj vrhunec dosegla vzhodno od mesteca Sisak. Na animaciji radarske slike radarja na Lisci je lepo viden značilen odklon od smeri (rightmoover) ter ob 15:50 po lokalnem času celo jasen V-notch, kar kaže na izjemno moč vzgornika v razmerah z močnim vetrom v višinah.
Radarska slika padavin z vidno supercelico vzhodno od Siska na Hrvaškem:
Fotografije nevihte iz Virovitice in kasneje z Madžarske prikazujejo izjemno supercelično strukturo z mogočnim wall cloud-om, ki že spominja na ameriške nevihte. Poročali so tudi o 5 cm veliki toči. Več informacij in fotografij dogajanja na Hrvaškem najdete na spodnji povezavi:
V zahodni Sloveniji je bilo največ dogajanja v pasu od obale proti Novi Gorici in dalje čez Banjško planoto, kjer je okoli opoldneva nastala konvektivna linija, ki se je počasi pomikala proti severovzhodu. Pojavljali so se predvsem močni nalivi ter razelektritve v oblaku. Konkretnejših struktur nevihtnih oblakov ni bilo opaziti, večinoma je šlo za dvignjene nevihte.
Radarska slika dogajanja na Primorskem:
Podobne linije so nastajale še del popoldneva in v noči na 10. junij, ko so nekaj močnih nalivov bila deležna tudi Goriška Brda.
Nova fronta nas je dosegla 10. junija zvečer. Pred fronto so nastajale posamezne nevihte, v Furlaniji tudi supercelične. Zvečer so se ob prehodu fronte pojavljali močnejši nalivi, večinoma plohe. Vseeno je dan na Goriškem minil brez posebnosti.
Sinoptična situacija 10. junija:
Bolj je bilo pestro dogajanje 11. junija. Preko Furlanije je zapihal zmeren veter južnih smeri, striga pa je bilo še naprej veliko. Padavine so se pojavljale že zjutraj, ko so nastale številne konvektivne linije. Pred eno od teh, ki se je razvila preko Goriških Brd, je nastal shelf cloud. Nalivi so bili zmerni do močni.
Sinoptična situacija:
Radarska slika:
Fotografije shelf clouda. Glavnina padavin je padla v severnem delu Brd:
Bolj pestro je bilo dogajanje v večernih urah, ko je v Furlaniji, zahodno od Krmina nastala supercelična nevihta. Šlo je za klasično rightmoover supercelico, ki se je pomikala proti Goriškim Brdom in jih zgolj oplazila na severu. Kasneje je prešla v hribe zahodne Slovenije in oslabela.
Radarska slika:
Opaziti je bilo mogoče vse klasične strukture supercelice, in sicer inflow tail ter velik wall cloud, pred njo pa je nastal tudi shelf cloud. Nevihta je bila točonosna, o uničujoči toči so poročali iz Furlanije, iz okolice Vidma in Manzana.
Fotografije shelf-a, wall cloud-a in inflow tail-a ter silovitega RFD-ja:
Tu je še video toče, ki je bil posnet v okolici Manzana:
Vrhunec dogajanja je predstavljal 12. junij. V Sredozemlju je nastal ciklon, ki se je pomikal proti našim krajem. Prehod fronte smo pričakovali dopoldne, nato naj bi se vreme popoldne umirilo. Zjutraj in dopoldne je bilo prisotnega veliko striga, preko Jadrana je pihal močan jugo, ob obali Benečije in Furlanije zmeren. DLS-ja v plasti od 0 – 6 km je bilo okoli 40 vozlov, heličnost 0 – 3 km je znašala 150 m2/s2. Popoldne, po 15z so karte napovedovale zmanjšanje striga v Furlaniji in zahodni Sloveniji, medtem ko je energije ostajalo še veliko, okoli 1000 J/kg.
Sinoptična situacija:
Jutro se je začelo silovito. Nad severnim Jadranom je nastala supercelična nevihta, ki se je pomikala proti slovenski Istri. Obalo je dosegla okoli 10:00 dopoldne. Kolikor je bilo moč videti na webkamerah, je pred njo nastal shelf cloud. Šlo je za točonosno supercelico, ki se je nad slovensko obalo še okrepila. Kmalu so nas dosegla poročila o silovitih nalivih s točo, ki je povzročila ogromno škode. Zrna so bila velika tja do 4 cm. Poškodovanih je bilo ogromno kmetijskih površin, po prvih oceah kar 1800 ha.
Radarska slika v trenutku največjega odboja nad obalo:
Nedolgo za tem, je nova supercelica nastala zahodno od Benetk. Na svoji poti proti vzhodu se je krepila in kmalu se je na radarju pokazal V-notch. Očitno še en izjemno močan vzgornik. Nedolgo zatem so iz Italije prišla poročila o tornadu v beneški laguni. Ko so se na internetu pojavili prvi videoposnetki, smo imeli kaj videti. Šlo je za ogromen tornado, približno 200 m v premeru, ki je nastal iz lepo strukturirane klasične supercelice. Prvi dotik s tlemi se je zgodil na morju, le nekaj sto metrov od centra Benetk. Nato je potoval po laguni proti vzhodu do Treporta. Tam je oslabel in izginil, vendar se je kasneje ponovno dotaknil tal severozahodno od kraja Jesolo, v občini Eraclea. Nato je dokončno oslabel pred krajem Caorle.
Tu je le en od videov dogodka v Benetkah:
Natančnejšo analizo dogajanja in precej fotografij najdete na spodnji povezavi:
POROČILO O TORNADU V BENETKAH – METEONETWORK.IT
Zgodaj popoldne se je vreme celo nekoliko izboljšalo, skozi oblake je posijalo sonce, ki je le še nekoliko segrelo vlažno plast zraka nad tlemi. S tem so se pogoji za močne nevihte še izboljšali. Kmalu so nove celice počile v obalnem pasu Furlanije, severno od Gradeža. Največja celica je potovala prav proti Novi Gorici, kjer se je močno okrepila. Pogled nanjo je razkril, da gre za silovito klasično supercelico z izrazitim inflow tail-om in wall cloud-om. Kmalu je na radarski sliki nastal izjemen V-notch:
Tudi ta nevihta je bila točonosna. Zrna so bila debela celo kot jajce. Največ škode je povzročila v spodnji Vipavski dolini, v okolici kraja Vitovlje. Nekaj fotografij mezociklona:
Nevihta je svojo pot nadaljevala proti osrednji Sloveniji. Iz Ljubljane so poročali o 5 cm debeli toči. Vzhodno od Ljubljane je oslabela. Severno od Gradeža v Furlaniji je le pol ure kasneje nastala nova supercelica in se tokrat pomikala zahodno od Nove Gorice, preko Goriških Brd in naprej v Soško dolino. Tudi ta je s seboj nosila točo, v premeru dobre 3 cm. Povzročila je nekaj škode na trtah in sadnem drevju v Goriških Brdih. Nekateri kmetje so škodo ocenili na 5 %, huje je bilo le na območju Cerovega in Podsabotina. O kot oreh debelih zrnih so poročali iz Paljevega v Soški dolini.
Radar:
Nekaj fotografij toče ter eksplozivne konvekcije teh celic:
Zvečer se je vreme stabiliziralo. Zjasnilo se je. Lep, jasen je bil tudi 13. junij. Vendar je v višinah nad naše kraje še dotekal hladen zrak. Ozračje je bilo nestabilno, energije za močne nevihte dovolj (okoli 1000 J/kg CAPE-a v obalnem pasu Furlanije). Striga je bilo manj kot prejšnje dni, le okoli 20 vozlov, kar je zadostovalo za razvoj kakšne multicelične nevihte. V osrednji in vzhodni Sloveniji so bile razmere precej slabše. Tam so se sprva pojavljale stacionarne puzne nevihte in kakšna slabo organizirana multicelica. Okoli 17. ure po lokalnem času so se prve nevihte razvile tudi v Furlaniji. Najprej sta nastali dve večji celici, ki sta se kasneje združili v eno veliko multicelično nevihto, katera je potovala proti jugovzhodu.
Sinoptična situacija:
Radarska slika celic pred združitvijo:
Pred nevihto je nastal shelf cloud, ki sprva ni bil nič preveč fotogeničen, vendar je nevihta potovala v vedno boljše pogoje v obalnem pasu Furlanije. S tem so strukture postajale vse bolj izrazite. Nastal je zelo lep shelf cloud, za katerim so se pojavljali močni nalivi ter drobna toča. Nevihta je kmalu dosegla severno Primorsko ter Tržaški zaliv, kjer je kasneje oslabela.
Fotografije shelf clouda v Furlaniji in kasneje nad Tržaškim zalivom:
Nekaj manjših nevihtnih celic je nastalo po 20. uri nad slovensko Istro. Močne nalive so spremljale predvsem fotogenične CG razelektritve:
S tem se je končalo daljše obdobje nestabilnega vremena. Nad naše kraje se je v naslednjih dneh razširil azorski anticiklon, dobili smo prvi vročinski val v letu 2012. Temperature so se povzpele krepko preko 30°C.
Viri:
