Tag: tornado

Pet let je v meteorolo┼íkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje ─Źas, ko se ┼że lahko pri─Źne igrati s statistiko meteorolo┼íkih spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pri─Źela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno bele┼żi podatke. V Gori┼íkih brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi dalj┼íe obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvi┼íjega reda v Gori┼íkih brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po dalj┼íem ─Źasu nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno za┼żivela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji ┼íe vedno premalo, da bi lahko vlekli kakr┼ínekoli zaklju─Źke.

Povpre─Źna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu┬ázna┼ía 13┬░C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozra─Źja v zadnjih desetletjih zagotovo vi┼íja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski vi┼íini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi zna─Źilnostmi ima petletno povpre─Źje pri 13,8┬░C. Najhladnej┼íe leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3┬░C, najtoplej┼íi pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14┬░C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povpre─Źna temperatura februarja ni┼żja od povpre─Źne temperature januarja, ki velja za najhladnej┼íi mesec v Gori┼íkih brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povpre─Źna mese─Źna temperatura februarja 2012 je zna┼íala vsega 2┬░C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabele┼żili nobenega izrazito hladnega obdobja, ┼íe ve─Ź, januarji so bili ve─Źinoma topli. Januar 2014 je imel povpre─Źno temperaturo kar 7┬░C. Hkrati je bil najhladnej┼íi januar 2011 s 3,2┬░C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za ve─Ź dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledi─Źno pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski ─Źas. Povpre─Źna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 ÔÇô 1980) je 3,9┬░C, v Kojskem (2011 ÔÇô 2015) pa 4,8┬░C.

V zadnjih letih so bila vro─Źa poletja z dlje ─Źasa trajajo─Źim vro─Źinskimi valovi in su┼ío pogosta. Med leti 2011 ÔÇô 2014 smo bili vro─Źine dele┼żni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvi┼íja izmerjena temperatura sedaj zna┼ía 37,1┬░C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil prese┼żen kar za 0,8┬░C. Nedvomno bi lahko ┼ílo ┼íe vi┼íje, a je sredi dneva nastalo ve─Ź pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozra─Źja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in prepre─Źila nadaljnje segrevanje tega dne.┬áTemperatura v Kojskem je┬ádosegla maksimum pri┬á37,1┬░C. Slika spodaj levo prikazuje mo─Źnej┼ío pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo ve─Źino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje mo─Źno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je spro┼żila ┼íe┬ánekoliko bolj zgodaj v dnevu┬ákot pulzi prej┼ínjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno ┼że pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povpre─Źne temperature v Kojskem med vro─Źinskimi valovi so zelo visoke, ┼że kar tropske. Pono─Źi ┼żivo srebro le izjemoma pade pod 20┬░C. Najvi┼íja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24┬░C. Povpre─Źna temperatura ta dan je zna┼íala 29,7┬░C, kar je ┼íe vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabele┼żili 32 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C) in 43 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C). Srednja mese─Źna temperatura julija je zna┼íala 25,1┬░C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povpre─Źna pomlad, zelo vro─Źe poletje ter ponovno povpre─Źna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je zna┼íala 1141,2 mm (povpre─Źje 2011 ÔÇô 2015: 1583,4 mm). Povpre─Źna koli─Źina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 ÔÇô 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm de┼żja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke obla─Źnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povpre─Źje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm de┼żja. Srednja vrednost za petletno obdobje zna┼ía 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm de┼żja).

Povpre─Źne mese─Źne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manj┼íe:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela ─Źrta na grafu predstavlja petletno povpre─Źje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namo─Źeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaklju─Źek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih bele┼żenja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo ┼że analizirali v ─Źlankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le ┼íe nekaj najzanimivej┼íih nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakr┼íno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlep┼ía superceli─Źna nevihta v leto┼ínjem letu je Furlanijo in Gori┼íko obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in ┼żivela do Nove Gorice, kjer je pre┼íla v linijo. Ker je pri tleh pihal mo─Źan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogo─Źila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Gori┼íkimi Brdi je nastalo nekaj superceli─Źnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu.┬áSledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki┬ádoslej ┼íe niso bile objavljene, a bi bilo ┼íkoda, da ostanejo spregledane.┬áZa─Źnimo z Novo Gorico pono─Źi 10. novembra, ko je megla bila bitko s ┼íibko burjo, posledi─Źno so se deli mesta ob─Źasno pokazali iz megle (slika levo).┬áDelno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zve─Źer je bila megla ┼íe nekoliko plitvej┼ía kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zve─Źer nekoliko vi┼íje kot prej┼ínje dni. V ve─Źernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj).┬áDesno zgoraj┬áje ve─Źerni pogled na ┼áteverjan in Cerovo v Gori┼íkih Brdih. Najve─Źja svetlobna packa v megli ob ‘oto─Źku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti┬áve─Źja kot prej┼ínje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v.┬áTekom dneva se je dvigovala in do konca dneva pre┼íla v nizko obla─Źnost. S┬átem je bilo konec pravlji─Źnih razgledov,┬áprevladovati je pri─Źela dolgo─Źasna sivina, ki nas je spremljala┬átudi ve─Źino decembra. Gotovo najzanimivej┼íi pojav so bile sen─Źne preslikave cerkvice Svetega Kri┼ża nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identi─Źen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na bri┼íke vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gri─Źev. Na slikah vasi Vedrijan z Vi┼ínjevikom v ozadju ter ┼ámartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po son─Źnem vzhodu pri─Źela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le ┼íe cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Kri┼ż na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil ┼íe en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zve─Źer┬ánad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Kri┼ża nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom pono─Źi temperatura spustila pod ledi┼í─Źe. V Kojskem smo bili pri─Źa nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav┬á(slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • A┼ŻMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORI┼áKIH BRD. Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

Za─Źetek julija je na┼íim krajem prinesel nov vro─Źinski val s temperaturami vse tja do 36┬░C in predvsem izjemno visoko zra─Źno vla┼żnostjo, ki je ┼íe pove─Źevala ob─Źutek vro─Źine. Temperature rosi┼í─Źa so se po vremenskih postajah na severnem Primorskem gibala celo med 25 in 27┬░C, kar je v na┼íih krajih prej redkost kot pravilo. Ko se nam je 8. julija od severozahoda pribli┼żala hladna fronta,┬áje tako vla┼żna zra─Źna masa predstavljala veliko nevarnost za mo─Źne nevihte z veliko to─Źo.

Ob prodoru doline proti jugovzhodu je na severnem Jadranu nastalo plitko ciklonsko obmo─Źje:

 

Visoka zra─Źna vlaga je rezultirala v visokih vrednostih CAPE-a pred fronto, ki je dosegal vrednosti do okoli 3000 J/kg. Visoka potencialna energija se je pokrivala z 20 do 25 m/s DLS-ja. Pred fronto je iz severnega Jadrana v Furlanijo in Bene─Źijo pri tleh vlekel zmeren jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v jugozahodnik.

Na predfrontalnih konvergencah je nastalo ve─Ź neviht, prve ┼że pred poldnevom v alpskem svetu Furlanije. Nekatere od njih so bile superceli─Źne, ena od njih je potovala prek Bovca in Bleda vse do celjske kotline. Na poti je trosila to─Źo in mo─Źnej┼íe sunke vetra. Nekaj superceli─Źnih neviht je nastalo tudi na severovzhodu Slovenije. O 5 cm debeli to─Źi so poro─Źali iz Pomurja.

Radarski sliki supercelice v okolici Bovca in kasnej┼íe to─Źonosne nevihte v Pomurju:

 

Okoli 16:30 po lokalnem ─Źasu je severno od Vicenze v Italiji nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta. ┼álo je za izrazito ‘right moover’ nevihtno celico. Ob 17:30 je med krajema Mira ter Dolo, zahodno od Benetk spustila tornado, ki je povzro─Źil pravo razdejanje na prizadetem obmo─Źju. Kmalu smo bili dele┼żni pretresljivih poro─Źil o smrtni ┼żrtvi in 30 po┼íkodovanih osebah. Ogromna gmotna ┼íkoda je nastala na stavbah, saj so bile nekatere zidane hi┼íe dobesedno zravnane z zemljo. Po prvih ocenah je jakost tornada dosegla F3 stopnjo (na Fujita┬álestvici od 0 do 5) z vetrovi do 250 km/h. Nadaljnja preu─Źevanja razpolo┼żljivih podatkov in analize ┼íkode bodo lahko pokazali, da je ┼ílo celo za tronado stopnje F4 po Fujita lestvici z vetrovi do 300 km/h.

Izrazit ‘hook echo’ na radarski sliki in satelitska slika z lepo vidno izolirano supercelico nad ravnino:

 

Ve─Ź podatkov o tornadu ter radarske in satelitske slike in ┼ítevilne fotografije najdete na spodnjih povezavah:

TORNADO MED MIRO IN DOLOM

BLOG – VALENTINA ABINANTI (zanimivo razmi┼íljanje izku┼íene italijanske stormchaserke o potrebi po sistemu za obve┼í─Źanje ljudi pred ekstremnimi vremenskimi pojavi)

Supercelica je kasneje potovala preko Benetk in pre┼íla nad morje, kjer je oslabela in razpadla. Od severozahoda se je prek Alp ┼że pribli┼żevala hladna fronta, v Bene┼íko-Furlanski ravnici pa se je predfrontalni nevihtni ┼íov nadaljeval. Nova celica je eksplodirala v hribih zahodno od Pordenone-ja in pre┼íla na ravnino zahodno od kraja Sacile. Struktura je razkrila ogromno HP supercelico z izjemnim RFD-jem. Kasneje je v okolici Pordenone-ja razvila lep ‘wall cloud’, vseeno pa kasneje hitro oslabela severno od Portogruara. Tudi ta celica je bila izrazit ‘right moover’, tornada pa ni sproducirala.

Radarski sliki celice ob prehodu v ravnino in kasneje nad Pordenone-jem. Na slikah se lepo vidi tudi prehod fronte prek Slovenije in pro┼żenje v Tr┼ża┼íkem zalivu:

 

Ogromen mezociklon z izrazitim RFD-jem ob prehodu celice iz hribov v ravnino. Panorama je nastala nekaj kilometrov vzhodno od kraja Sacile:

Pogled na mezociklon in tvorba ‘wall cloud-a’ ju┼żno od Pordenone-ja:

 

Wall cloud med Pordenone-jem in Portogruarom:
 

Kasneje so se nove nevihte spro┼żile ┼íe v Tr┼ża┼íkem zalivu, med 23:00 in polno─Źjo pa je Furlanijo pre┼íla hladna fronta, ki je prinesla┬á┼íe eno, tokrat ‘tail end Charlie’┬ásupercelico severno od Benetk. Slednja je tako kot popoldanska tornadna kon─Źala na severnem Jadranu. Squall linija, ki je nastala vzdol┼ż hladne fronte se je pomaknila nad zahodno Slovenijo. Pojavljali so se predvsem mo─Źni nalivi s pogostimi razelektritvami, to─Źe je bilo malo. O nekaj zrnih, ki niso naredila ve─Źje ┼íkode so poro─Źali iz Brestja v Gori┼íkih Brdih (osebni vir)┬áin Paljeva nad So┼íko dolino (poro─Źilo iz vremenske postaje Paljevo).

Radarska slika squall linije s ‘tail end Charlie’ supercelico v Bene─Źiji:

 

Prehod fronte je prinesel zahodni Sloveniji glavnino padavin v tem poslab┼íanju. Amaterske postaje so zabele┼żile slede─Źe koli─Źine padavin:

  • Paljevo (So┼íka dolina): 70 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 64,3 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 56,1 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 46,8 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 46,5 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 40,9 mm
  • Hum (Gori┼íka Brda): 30 mm
  • Dolgi Laz (severna Banj┼íka planota): 25,7 mm
  • Nova Gorica: 23,4 mm

Razelektritve nad Novo Gorico pred bli┼żajo─Źo se hladno fronto:

 

Po prehodu fronte je zapihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 115 km/h. Na postajah v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini je najmo─Źneje pihnilo v Kojskem, in sicer 74 km/h.

Viri:

Leto┼ínji maj prav gotovo spada med najhladnej┼íe in najbolj mokre v zadnjih letih. Povpre─Źna temperatura v Kojskem trenutno zna┼ía vsega 15,2┬░C (leta 2012 je bila 16,5┬░C, 2011 pa 18,2┬░C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec ┼że presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v ve─Ź poslab┼íanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Poso─Źju ┼że presegla 1000 mm. Obilna mo─Źa povzro─Źa sive lase predvsem sadjarjem, saj ─Źe┼ínje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradni┼ítvu je treba ┼íkropljenja pogosto ponavljati, saj velike koli─Źine padavin ┼íkropilno oblogo hitro sperejo. Nad na┼íe kraje v vi┼íinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica ─Źesar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslab┼íanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Gori┼íkih Brdih okoli 40 mm, v spodnji So┼íki dolini 55 mm, v zgornjem Poso─Źju pa med 60 in 75 mm. Veliko de┼żja je bilo tudi na obmo─Źju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabele┼żila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslab┼íanja je ob ju┼żni advekciji pred hladno fronto ve─Źinoma zmerno de┼żevalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in mo─Źnej┼íi nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poro─Źali iz okolice Vicenze v Bene─Źiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm de┼żja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabele┼żila celo izjemnih 264,8 mm de┼żja. ┼áe ena hladna fronta nas je pre┼íla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili mo─Źne nalive, padlo je tja do 10 litrov de┼żja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo ┼íe 2-krat toliko de┼żja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Bene─Źiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem ─Źasu, najprej z multiceli─Źno nevihto v Bene─Źiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zve─Źer raz┼íirile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in mo─Źnih razelektritev, na obmo─Źju med Solkanom in Lokvami je pono─Źi padala to─Źa, ki pa ve─Źje ┼íkode vendarle ni povzro─Źila. To─Źonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poro─Źila iz Udin so govorila o 10 cm to─Źe na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poro─Źali celo o prek 30 cm debeli odeji to─Źe. Koli─Źina padavin je bila po postajah zelo razli─Źna. V Gori┼íkih Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) de┼żja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile koli─Źine precej ve─Źje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je zna┼íala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zve─Źer. Padavine smo bele┼żili predvsem v severnem delu Gori┼íkih Brd, kjer je padlo okoli 10 mm de┼żja, medtem ko v ju┼żnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pri─Źela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multiceli─Źna nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla to─Źo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v ve─Źernem ─Źasu nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zve─Źer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in na┼íe kraje. Ob obali hrva┼íke Istre je nastala mo─Źna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej de┼żja. Postaje v Gori┼íkih Brdih so bele┼żile med 39,8 mm (Vipol┼że) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale ┼íe popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Grade┼ża opaziti ┼íe eno ┼íibkej┼ío supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in pre┼íla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato kon─Źala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadr┼żevalo sredi┼í─Źe ciklona. ─îez dan in zve─Źer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Bene─Źiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pri─Źakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v za─Źetku junija. Spremljajte nas ┼íe naprej, za sprotna poro─Źila o dogajanju na terenu nas spremljajte na na┼íi Facebook strani.

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin