Tag: toča

Toča postaja spet vse pogostejša spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna zaščita pred njo na obširnih vinogradniških površinah praktično nemogoča, ali vsaj tehnično zahtevna, se je potrebno soočati s posledicami in predvsem blažiti nastalo škodo. Lahko pričakujemo, da bo z nadaljnjim naraščanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, moč neviht v prihodnje še intenzivnejša, toča pa debelejša in pogostejša. Na tem mestu mogoče velja omeniti zanimivo opažanje zadnjih let. Vse toče so v Goriška brda prišle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti večina toč prihajala z nevihtami iz zahoda. Čeprav slednje morebiti drži, bi bila potrebna natančnejša analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili. Na tej točki pozivam vse, ki morebiti še hranijo datume hudih ujm s točo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na članek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s točami današnjega modernega časa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za točo so vsekakor bili! Popoldne je naše kraje doseglo višinsko jedro hladnega zraka. V višinah so pihali močni severni vetrovi. Vlažnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sondaža iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal šibak jugozahodni veter. Ob močnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je znašal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja toče. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo višinsko jedro hladnega zraka nad našimi kraji, sledi karta vetrov na višini 500 hPa, z vidnim močnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sondaža:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla točo v Goriška brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost toče. Slednja je padala v pasu Kožbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Plešivo, nato je prišlo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot točonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradišča ob Soči do Fossalona, od koder so prav tako poročali o obsežni škodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. Toča je v Goriških brdih po poročanju očividcev desgala velikosti oreha, na območju Kožbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med dežjem. Po tleh je bilo pobeljeno še pol ure po dogodku, ponekod so bili večji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na štiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek Soške doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Goriškimi brdi, kjer pada debela toča, na zadnji sliki je supercelična faza nevihte nad furlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti še predhodno supercelično nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika nižje spodaj):

 

 

Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike škode na grozdju po toči v Gradišču od Soči (levo) ter v Plešivem (desno):

 

Še vedno moramo posebno skrb posvečati oidiju vinske trte, ki se sedaj že pojavlja na občutljivejših sortah, kot je chardonnay. Še posebej moramo biti pozorni na izpiranje škropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo močljivo žveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporoča uporaba močila CONTROL DMP, ki izboljša oprijem in razporeditev sredstva po površini lista, hkrati pa nam omogoča enostavno in kontrolirano znižanje pH vrednosti škropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namreč obarva vodo glede na pH. Za izboljšanje delovanja aktivnih snovi se priporoča znižanje pH-ja škropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v članku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporočila kmetijskega zavoda za škropljenje vinogradov po toči: KLIK

VIRI

Avgust je bil doslej do briških vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vročinski valovi so povzročali ožige grozdja in se končevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle točo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omočjih od Krmina, prek Plešiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobočij Kozane. Ponekod je bila škoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. Čeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnejšega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zračne mase in burji navkljub, visoka zračna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Takšni prodori nam navadno prinesejo najmočnejše nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v času toče v Goriških brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred točo. Bližja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se že vidi padavinska zavesa točonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi točonosne supercelice nad Goriškimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v času največje moči pa je očitno hranjena z toplo in vlažno zračno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izražen ‘vault region’ kaže na prisotnost debele toče severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je še pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je znašal 23,2 C. Čez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice še ni našla najboljših pogojev za razvoj neviht. Ti so jo čakali prav na območju Goriških brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a močno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdolž hladne fronte, ki je kazala največje radarske odboje prav prek Goriških brd in Goriške ravnice. Poleg močnejšega nevihtnega piša (v Kojskem je bil zabeležen najmočnejši sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali močni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna toča velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici še debelila, iz Kromberka so poročali o zrnih debeline oreha. Da je bila moč nevihte največja nad Novo Gorico, kažejo tudi količine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabeležila 27 mm padavin, v Goriških brdih pa so bile količine po postajah sledeče:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipolže 11,8 mm
  • Šlovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Višnjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v Soški dolini vzhodno od Korade so ostali večinoma brez, ali z zelo majhno količino dežja. Glavnina močnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v času maksimalnega odboja nad Goriškimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosišča na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Poškodbe od toče na dozorevajočemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem bodo gnitju podvržene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere še niso dozorele in morajo na trgatev še počakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pričakovati hitrega sušenja poškodovanega grozdja. Priporoča se čimprejšnje škropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospeši sušenje poškodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antiseptični učinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biološko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enološko sredstvo, ki ga uporabljamo za žveplanje mošta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je strošek na ha manjši od 10 EUR. Za več informacij ter nakup sredstev pokličite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Letošnji junij je med najtoplejšimi v zadnjem desetletju. Vročinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zračne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabeležili le tri vroče dni s temperaturo nad 30°C. Najvišja izmerjena temperatura je znašala 32,1°C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski noči s temperaturo nad 20°C, najvišji minimum je bil zabeležen prav tako 24.6. pri 22,7°C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vročinskega vala stopnjevala. Najvišja rosišča smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23°C.

Visoka rosišča so pomenila veliko razpoložljive energije za nevihte. 25.6. je naše kraje prešla dolina z višinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno višinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza položajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se začele pojavljati že v jutranjih urah, močan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele Soške doline v občini Kanal ob Soči. Kasneje je nekaj močnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poročali o toči debeline 8 do 10 cm ter o močnih nalivih.

Pogled na supercelično nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Več o tem dogodku: TOČA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali ločne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabeleženi najmočnejši sunki vetra v kombinaciji z močnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem času. Najmočnejše sunke vetra so zabeležile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso beležile hitrosti nad 100 km/h, čeprav je lokalno marsikje pihalo še veliko močneje, po škodi sodeč:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banjška planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Največ škode zaradi nevihtnega piša je bilo v Soški dolini, kjer je relief še dodatno potenciral učinke downbursta. Predvsem je šlo za podrta drevesa, v Kanalu ob Soči je odkrilo streho na enemu od blokov, poškodovani sta bili strehi še na enem bloku in na šoli. Odkrilo je tudi streho šole v Kalu nad Kanalom. Največ škode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v Soški dolini, višje proti Banjški planoti in v Goriških brdih je take škode manj. Močno je bila prizadeta tudi Goriška. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Goriško je zabeležila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na več regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob Soči ter poškodoval del pločevinaste strehe na šoli. Veliko nevarnost so predstavljali leteči deli ostrešja, ki so po pričevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo nekoč vojaško pokopališče:

 

Škoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili poškodovanji dve vozili, še eno je bilo poškodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, šlo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkirišču do brežine, čez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabeležila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7°C, rosišče pred nevihto se je gibalo okoli 20°C:

 

Postaja je zabeležila po dosedanjih podatkih, najmočnejši sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povprečna hitrost vetra v obdobju najmočnejših sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabeležila Max RR pri 239,8 mm/h. Še močnejša intenziteta nalivov je bila dosežena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zračnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Močan veter je povzročil velike skoke zračnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipolže
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poročili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem območju (Estofex Storm forecast). Podrobnejšo analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec še nismo zaključili. Prav nasprotno, v sredo se našim krajem približa globoka dolina s hladnim zrakom. Naš položaj na jugozahodnem robu doline, pod močnim in vlažnim jugozahodnikom v višinah, obeta obilne padavine na območju Furlanije in Posočja v sredo in četrtek. Pojavljale se bodo lahko močnejše nevihte. Karta vetra in višine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in močnim jugozahodnim tokom nad našimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in četrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

Dež z nevihtami gre pričakovati tudi v Goriških brdih, zato se priporoča, da pri zaščiti vinske trte uporabljamo močilo NU-FILM, ki zmanjša efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo še PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporoča pred zapiranjem grozdov. Sistemični komponenti dodamo še 3 – 4 kg/ha močljivega žvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameriškega škržatka. Več o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekološki pridelavi vinske trte nadaljujemo škropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali močljivo žveplo 4 kg/ha. Proti ameriškemu škržatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Page 1 of 812345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin