Tag: tlak

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pričeli osmo leto neprekinjenih meritev meteoroloških spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za točne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Goriških brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je možno. Imeli smo mraz, burjo, sneg, pozebo, vročinske valove, nevihte z močnim vetrom, točo. Le nad sušo se nam na srečo ni bilo treba pritoževati.

Povprečna letna temperatura v letu 2017 je bila 13,6°C, kar je v okviru povprečja zadnjih sedem let, ki znaša 13,7°C, a hkrati precej topleje od povprečja 1978-1990 na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5°C kar za 1,1°C hladnejše. 6 mesecev leta je bilo hladnejših od povprečja, 6 toplejših. Najbolj sta izstopala januar z 1,3°C za 2,9°C hladnejši od povprečja 2011-2017 in 2,2°C hladnejši od vedrijanskega povprečja (1978-1990) ter september s 16°C 2,7°C hladnejši od povprečja 2011-17 in 2,4°C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabeležen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3°C. Od toplejših mesecev je 1,7°C nad povprečje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7°C toplejši od povprečja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3°C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledično je bila škoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v članku na povezavi. Poletje je bilo nadpovprečno toplo. Povprečna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust) je bila 23,1°C, kar je 0,7°C topleje od povprečja 2011-17 in poletje po toploti uvršča na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povprečjem 23,6°C. S povprečno temperaturo 24,2°C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabeležili 32 vročih dni (Tmax >= 30°C) in 18 tropskih noči (Tmin >= 20°C), kar je nekoliko podpovprečno.

Najtoplejši dan v letu je bil zabeležen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih 40,4°C. V Kojskem smo letni maksimum sicer zabeležili že 3. avgusta s 36,3°C. Nepozabna je bila rekordno topla noč iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura ponoči spustila le do 27,8°C. To je absolutni najvišji nočni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin noči iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem času je 6. avgusta sledil še prehod hladne fronte, ki je prinesel uničujočo točo v dele Goriških brd:

 

 

 

Še nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v noči iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6°C
Biljana 28,4°C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4°C
Hum 28,3°C
Kojsko 27,8°C
Deskle 27,8°C
Paljevo 25,9°C
Ravna pri Ligu 24,7°C
Okroglo – Banjšice 23,1°C
Korada 22,4°C
Dolgi Laz 21,6°C

Graf povprečnih mesečnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovprečno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm dežja. Povprečje zadnjih 7 let je 186,7 mm nižje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povprečje 1978-2015 za Vedrijan znaša 1649,1 mm. Zima je bila precej sušna, predvsem na račun popolnoma suhega decembra 2016, podpovprečen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povprečni temperaturi navkljub, snežnih padavin skorajda ni bilo. Višji predeli Brd, vključno s Kojskim, Šmartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnejši zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravičil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povprečje zadnjih 7 let znaša skromnih 90 mm. Poleti smo bili deležni nadvse dinamičnega vremena, ko so vročinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prinašale močne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih pri dnu članka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm dežja, kar poletje po namočenosti uvršča na tretje mesto, rekord drži leto 2015, z vsega 2,9 mm večjo akumulacijo. Povprečje zadnjih 7 let znaša 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zasluži svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za daleč najhladnejši september na postaji. Temperaturno mu je še najbližje september 1984 s povprečjem 16,6°C. Mesec je z 285 mm dežja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti že poznali zelo mokre septembre. Že leto 2010, ko postaja v Kojskem še ni delovala, ga znatno prekaša. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm dežja. Še nekateri izjemno namočeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povprečjem 188,6 mm je september celo najbolj namočen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najboljša novica za vinorodno območje, kjer prav v tem času poteka trgatev. Mogoče je boljša novica, da so v zadnjih letih tako namočeni septembri redkejši, čeprav bi glede na kratko časovno obdobje težko govorili o trendu, saj mesečno povprečje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let znaša 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to četrti najbolj namočen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pričakujemo v prihodnosti rast povpečja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo deležni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpečje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj sušnega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm dežja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre že videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili deležni, najmočnejši sunek le te smo zabeležili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmočnejši sunek v letu smo izmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Močnejši sunek, 80,5 km/h je bil zabeležen še med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z močnejšimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih člankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzročile močne vetrove, opazili še eno zanimivost, in sicer nenadni porast zračnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega piša narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo še klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Goriških brdih razkrije bistveno toplejše spomladanske in poletne mesece, medtem ko je jesen z izjemo novembra izenačena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1°C toplejše:

Viri:

Mnogi bi rekli, mesec november je bil lep. Spet drugi bi dejali, da je bil dolgočasen. Dejansko se na Primorskem prav veliko v tem mesecu ni dogajalo. Imeli smo nekaj dežja v prvi dekadi, nato pa predvsem sonce. S tem smo dobili najbolj sušen november po letu 1961. Največ dežja smo zabeležili v SZ Sloveniji, medtem ko na vzhodu naše države ponekod niso dobili niti kapljice.

Padavine so bile omejene na prvo dekado meseca, ko je v Goriških Brdih padlo do 30 mm dežja. Le na Bovškem in na Voglu so dosegli okoli 60 mm. Te dni smo bili pod vplivom vremenskih front iznad Atlantskega oceana, vendar kot je v takih situacijah v navadi, nismo dobili večjih količin dežja. Povsem drugače je bilo ponekod v Italiji in Franciji, kjer so doživljali prave vremenske katastrofe. Spomnimo se poplav v Genovi 04/11/2011, ki so zahtevale tudi smrtne žrtve. V naslednjih dneh je v SZ Sredozemlju pod Francijo nastal celo TLC (Tropical Like Cyclone), pri kateremu je bilo moč opazovati oko, kakršno ponavadi nastane pri pravih tropskih ciklonih, oziroma tornadih. Gre za dogodek, ki se v Sredozemlju pojavi vsakih nekaj let nad toplim morjem. Največ TLC-jev opazijo med Sardinijo in Španijo, v bližini severno afriške obale, okoli Sicilije, v Jonskem morju, pa tudi v Jadranu. Več o TLC-jih v Sredozemlju si lahko preberete na spodnji povezavi. Stran je sicer v Italijanščini, a jezik dandanes ne bi smel biti prevelika ovira. KLIK!

Vrnimo se k vremenu v Sloveniji in na Primorskem. V začetku druge dekade meseca se je nad SV Evropo vzpostavilo obširno območje visokega zračnega pritiska, v Sredozemlju pa smo imeli ciklonsko območje. To je za Primorsko pomenilo burjo. Ta je na izpostavljenih območjih dosegala sunke okoli 100 km/h, v Goriških Brdih pa okoli 60 km/h. Anticiklon se je nato zasidral nad osrednjo in severno Evropo in dobili smo lepe sončne in tople dneve ter še lepše sončne zahode. Zaradi inverzije so bile noči v nižinah zelo hladne in ob vlažnem zraku je pogosto nastala jutranja slana. V višinah je bilo topleje. Medtem ko je Primorska uživala v soncu, so v preostalem delu Slovenije trpeli trdovratno meglo. Tam so se temperature le redko dvignile nad ledišče, na rastlinju je nastalo ivje in ponekod dajalo vtis prave zime. V dneh okoli 23. novembra je ponovno zapihala burja. Vremenska situacija je bila podobna, kot pri prejšnji burji, z anticiklonom nad SV Evropo in ciklonskim območjem v Sredozemlju. Ponovno je prišlo do poplav v Italiji, tokrat so jo skupili na Siciliji in v Calabriji, kjer so se ob hudih nalivih prožili številni zemeljski plazovi. V preostanku meseca se je ponovno nad našimi kraji vzpostavil anticiklon. Nadaljevalo se je sončno vreme na Primorskem in megla v notranjosti države.

Klimatološka postaja agencije za okolje RS v Biljah je zabeležila povprečno topel november, ki je bil nadpovprečno osončen. Število ur sončnega obsevanja se lahko primerja s povprečnim septembrom, kar je glede na kratek dan novembra, zanimiv podatek. Padavin je bilo zelo malo in bistveno manj od novemberskega povprečja. Zaradi pomanjkanja padavin je bila voda v tleh že na ravni težje dostopnosti za rastline. Nadaljnje pomanjkanje padavin v naslednjih mesecih, bi lahko vplivalo na manjše zaloge vode v naslednji rastni sezoni:

Podatki (Bilje – november 2011 / dolgoletno povprečje 1971 – 2000):

  • Povprečna temperatura na 2m: 7,6°C / 7,3°C
  • Povprečna maksimalna temp. na 2m: 14,7°C / 12,6°C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 19,8°C / 23,7°C
  • Povprečna minimalna temp. na 2m: 1,8°C / 2,8°C
  • Absolutna minimalna temp. na 2m: -4,7°C / -12,1°C
  • Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 0 / 0
  • Število ledenih dni (Tmax <= 0°C): 0 / 0
  • Število hladnih dni (Tmin<=0°C): 16 / 9,3
  • Padavine: 18,2 mm / 150 mm
  • Število dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 6 / 10,8
  • Število dni z nevihto: 0 / 1,3
  • Trajanje sončnega obsevanja: 185,8 ur / 112 ur
  • Število dni z meglo: 0 / 2,6
  • Število dni s snežno odejo ob 7h: 0 / 0,1

Kako so mesec november 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povprečna temperatura zraka: 9,0°C / 10,4°C / 7,5°C
Minimalna temperatura zraka: -0,1°C (21.11.) / 1,4°C (21.11.) / -3,9°C (21.11.)
Maksimalna temperatura zraka: 19,3°C (10.11.) / 19,5°C (8.11.) / 19,2°C (8.11.)
Najvišja minimalna temperatura: 13,6°C (5.11.) / 14,2°C (5.11.) / 11,9°C (5.11.)
Najnižja maksimalna temperatura: 10,6°C (21.11.) / 11,4°C (20.11.) / 9,9°C (20.11.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 0 / 0 / 0
Število hladnih dni (Tmin<=0°C): 1 / 0 / 13

Povprečna relativna zračna vlažnost: 69 % / 56,7 % / 81 %
Maksimalna relativna zračna vlažnost: 97 % (4.11.) / 89 % / 100 %
Minimalna relativna zračna vlažnost: 30 % (13.11.) / 27 % / 29 %
Minimalna temperatura rosišča: -4,5°C (13.11.) / -6,4°C / -4,4°C
Maksimalna temperatura rosišča: 13,1°C (5.11.) / 14,1°C / 15,7°C

Število dni s padavinami: 5 / 5 / 14*
Število dni s padavinami nad 2 mm: 3 / 2 / 3
Število dni s sneženjem: 0 / 0 / 0
Skupna količina padavin: 31,2 mm / 26,1 mm / 36,4 mm
Največja dnevna količina padavin: 17,2 mm (4.11.) / 14,7 mm (4.11.) / 17,8 mm (4.11.)
Največja intenziteta padavin: 11,2 mm/h (4.11.) / 3,8 mm/h (4.11.) / 20,0 mm/h (7.11.)

Najvišja dnevna povprečna hitrost vetra: 26,4 km/h (23.11.) / 21,3 km/h (23.11.) / 9,4 km/h (24.11.)
Najmočnejši sunek vetra: 67,6 km/h (23.11.), smer NNE / 62,0 km/h (23.11.) / 40,0 km/h (23.11.)
Pot vetra (Windrun): 10518 km / 5418 km / 1649,8 km

Povprečen zračni tlak: 1023,9 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zračni tlak: 1034,4 hpa (12.11.) / 1033 hpa / 1033,4 hpa
Min zračni tlak: 1015 hpa (6.11.) / 1011 / 1014,1 hpa

* – AVP Casino Venko Neblo je zabeležila 9 dni z višino padavin 0,2 mm. V teh primerih je šlo za vodo, ki se je v pluviometru nabrala zaradi rose, oziroma slane.

Grafi:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v novembru 2011:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v novembru 2011:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo v novembru 2011:

Primerjava povprečnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Viri:

Ne, nismo pozabili na vremensko poročilo meseca avgusta, le nekoliko dlje je trajalo, da smo zbrali vse podatke, jih obdelali ter spravili na internet. Vndima pač. 😉 In nenazadnje, greh bi bil, če ne bi nič zapisali o tako zanimivem poletnem mesecu, kot je bil letošnji avgust. Zapomnili si ga bomo predvsem po vročinskem valu, ki nas je zajel v drugi polovici meseca ter po zelo majhni količini padavin in posledični suši.

Podobno kot julij, je bil tudi avgust sprva razmeroma hladen, nič kaj poleten. Vreme je bilo še nestabilno, pojavljale so se plohe. Prvi omemebe vreden nevihtni dan smo zabeležili 4. avgusta, ko se je v alpskem svetu SZ Slovenije razvila multicelična nevihta, ki je počasi potovala proti JZ. Ob prihodu v Furlansko nižino se je v precej mejnih pogojih razvila supercelična nevihta, ki sicer ni bila kaj prida fotogenična. Vseeno smo imeli priložnost opazovati kar velik wall cloud. Sledilo je nekaj dni z ekstremno vlažnostjo, katero je iz nad S Jadrana dovajal zmeren jugo. 7. avgusta so v Furlaniji nastale vsaj 3 močne supercelične nevihte. Vse tri smo uspeli fotografirati. Fotografije drugih dveh so v Galeriji. Fotografije vseh treh, torej s prvo vred, ki je bila tudi najlepša, dobite na WeatherPhotos.net. Zaradi visoke zračne vlažnosti so bile baze oblakov ekstremno nizke. Z vlažnostjo so bile nabite tudi višje plasti atmosfere, kar je pomenilo, da bodo glavna grožnja iz teh neviht močni nalivi. Nevihte so do naših krajev večinoma precej oslabele, tako da smo od vsega tega dežja dobili le malo. Ekstremna vlažnost se je nadaljevala tudi naslednji dan, 8. avgusta. V noči na 9. avgust nas je od severa dosegla in prešla hladna fronta. V trdi temi smo dokaj neuspešno spremljali masivno supercelico SZ od Udin, še ena supercelica se je razvila S-SV od Krmina. Ena od neviht je spet pustila nekaj padavin v Goriških Brdih, a so bile količine ponovno zelo majhne. Po fronti so sledili trije hladnejši dnevi, 12. avgusta pa se je ozračje že začelo segrevati. Nad naše kraje se je razširil azorski anticiklon, temperature so se povzpele nad 30°C, najvišje temperature smo beležili med 20. in 26. avgustom, ko so dnevna povprečja presegala 27°C. Zelo topla so bila tudi jutra, saj so najnižje dnevne temperature večinoma presegale 20°C. ARSO je na meteoalarmu zaradi visokih temperatur izdal oranžno opozorilo. Dolgotrajno obdobje brez dežja je ob zelo visoki evapotranspiraciji, ki je presegala 5 mm dnevno (v Biljah kar 7 dni zapored), vodila v povečano požarno ogroženost in pomankanje rastlinam dostopne vode. V vinogradih so to pomanjkanje najbolj občutile bujne sorte z velikimi grozdi. Tako se je pri sortah ‘Malvazija’ in ‘Rebula’ ponekod pojavilo sušenje jagod. Predvsem pri sorti ‘Rebula’ se je suša odrazila tudi v precej nizkih sladkornih stopnjah. Pomanjkanje vode se je opazilo tudi na drugih rastlinah, v gozdovih je ponekod že začelo rumeneti listje dreves. Še bolje je bilo to opaziti v Furlaniji, ki je dajala zaradi odpadanja listja s topolov in drugi drevesnih vrst vtis pozne jeseni. Tudi koruza na poljih se je povsem posušila. Vročinski val se je zaključil s prehodom hladne fronte 27. avgusta, ki pa spet ni prinesla omembe vrednih padavin, zapihala je samo burja, ki je še dodatno prispevala k povečani evapotranspiraciji. V zadnjih dneh avgusta so se temperature gibale okoli 30°C.

Agencija za okolje RS je na klimatološki opazovalnici v Biljah pri Novi Gorici zabeležila več kot 2°C toplejši avgust od povprečja. Bil je tudi nadpovprečno osončen in zelo suh. Našteli so kar 19 vročih dni s temperaturo nad 30°C, najvišjo dnevno temperaturo so zabeležili 20. avgusta in je znašala 36,5°C.

Podatki (Bilje – avgust 2011 / dolgoletno povprečje 1971 – 2000):

  • Povprečna temperatura na 2m: 23,4°C / 21,1°C
  • Povprečna maksimalna temp. na 2m: 31,1°C / 28,4°C
  • Povprečna minimalna temp. na 2m: 16°C / 14,8°C
  • Padavine: 2 mm / 114 mm
  • Število dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 5 / 9,5
  • Število dni z nevihto: 5 / 4,9
  • Trajanje sončnega obsevanja: 339,9 ur / 271 ur

Poglejmo, kako so avgust 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povprečna temperatura zraka: 23,8°C / 25,2°C / 23,2°C
Minimalna temperatura zraka: 13,4°C (9.8.) / 14,8°C (9.8.) / 10,0°C (10.8.)
Maksimalna temperatura zraka: 35,8°C (20.8.) / 38,2°C (23.8.) / 37,1°C (23.8.)
Najvišja minimalna temperatura: 22,6°C (21.8.) / 24,9°C (21.8.) / 20,8°C (8.8.)
Najnižja maksimalna temperatura: 25,1°C (9.8.) / 25,7°C (9.8.) / 25,4°C (11.8.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 31 / 31 / 31
Število vročih dni (Tmax >= 30°C): 16 / 19 / 17

Povprečna relativna zračna vlažnost: 65 % / 54 % / 74 %
Maksimalna relativna zračna vlažnost: 92 % (4-6-7.8.) / 92 % (8.8.) / 100 % (1.8.)
Minimalna relativna zračna vlažnost: 28 % (23.8.) / 21 % (23.8.) / 25 % (23.8.)
Minimalna temperatura rosišča: 7,2°C (10.8.) / 4,8°C (11.8.) / 6,8°C (10.8.)
Maksimalna temperatura rosišča: 23,0°C (22.8.) / 22,6°C (7.8.) / 25,9°C (22.8.)

Število dni s padavinami: 5 / 3 / 10
Število dni s padavinami nad 2 mm: 2 / 2 / 4
Število dni s točo: 0 / 0 / 0
Skupna količina padavin: 16,6 mm / 11,4 mm / 26,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 7,6 mm (9.8.) / 5,3 mm (9.8.) / 9,6 mm (4.8.)
Največja intenziteta padavin: 52,6 mm/h (9.8.) / 25,9 mm/h (4.8.) / 84,4 mm/h (8.8.)

Najvišja dnevna povprečna hitrost vetra: 17,4 km/h (28.8.) / 16,8 km/h (28.8.) / 7,8 km/h (28.8.)
Najmočnejši sunek vetra: 57,9 km/h (28.8.), smer NE / 55,0 km/h (9.8.) / 40,0 km/h (28.8.)
Pot vetra (Windrun): 8011,8 km / 5052,7 km / 1715,9 km

Povprečen zračni tlak: 1013,6 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zračni tlak: 1021,6 hpa (11.8.) / 1019 hpa (10.8.) / 1020,8 hpa (11.8.)
Min zračni tlak: 1006,2 hpa (8.8.) / 1004 hpa (8.8.) / 1005 hpa (8.8.)

GRAFI

Gibanje povprečne temperature na 2 m in padavine na VP Enomarket Kojsko v mesecu avgustu 2011:

Gibanje povprečne temperature in padavine na VP Biljana v avgustu 2011:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo:

Primerjave povprečnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Neblo na račun hladnejših juter beleži nižje povprečne dnevne temperature kot ostali dve lokaciji:

Primerjave minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah. Lepo je videti, koliko hladnejša so jutra v Neblem. Nekoliko presenetljiva je zelo visoka minimalna temperatura v Biljani na dan 21.8., ko je postaja zabeležila kar 24,9°C :

Primerjava maksimalnih temperatur na vseh treh postajah. Razlike med postajami niso tako očitne. VP Kojsko je med vročinskim valom zabeležila nekoliko nižje maksimalne temperature, ki niso presegle 36°C.:

O NATANČNOSTI MERITEV

V avgustu smo zabeležili nekatere zelo visoke maksimalne temperature, zato je prav, da se vprašamo, koliko lahko zares verjamemo tem meritvam. V tem članku primerjamo tri postaje, od katerih 2 uporabljata kvalitetne Davis senzorje, postaja v Biljani pa senzorje WMR, ki so nekoliko slabše kvalitete, predvsem pa imajo slabši radiacijski ščit in jih je zato za pravilno meritev temperature potrebno postaviti v vremensko hišico. VP Biljana uporablja sicer Davis radiacijski ščit, senzor pa je postavljen na travnati površini, da se zmanjša vpliv sevanja tal. Kljub vsemu najvišja izmerjena temperatura najbrž malenkostno odstopa od dejanske, sploh če jo primerjamo z drugimi postajami, predvsem postajo v Neblem, kjer so maksimalne dnevne temperature navadno zelo visoke. Vseeno je odstopanje premajhno, da bi se sekirali zaradi tega. Je pa treba povedati, da bi bile primerjave bolj optimalne, če bi imeli iste senzorje na vseh treh postajah. Bolj absurdne so bile izmerjene maksimalne temperature v agrometeoroloških vremenskih postajah v Goriških Brdih, ki so kot za šalo presegle 39°C, postaja v Kozani pa je pokazala celo 40,8°C. Mirno lahko rečemo, da so te meritve pretirane, da ne rečemo napačne. Kot kaže, radiacijski ščiti agrometeoroloških postaj niso dorasli meritvam v tako ekstremno vročih dneh, zato gre njihove podatke o maksimalnih temperaturah jemati z rezervo.

Poročilo ARSO o vročinskem valu avgusta 2011.

VIRI

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin