Tag: sušenje

Avgust je bil doslej do briških vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vročinski valovi so povzročali ožige grozdja in se končevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle točo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omočjih od Krmina, prek Plešiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobočij Kozane. Ponekod je bila škoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. Čeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnejšega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zračne mase in burji navkljub, visoka zračna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Takšni prodori nam navadno prinesejo najmočnejše nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v času toče v Goriških brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred točo. Bližja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se že vidi padavinska zavesa točonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi točonosne supercelice nad Goriškimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v času največje moči pa je očitno hranjena z toplo in vlažno zračno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izražen ‘vault region’ kaže na prisotnost debele toče severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je še pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je znašal 23,2 C. Čez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice še ni našla najboljših pogojev za razvoj neviht. Ti so jo čakali prav na območju Goriških brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a močno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdolž hladne fronte, ki je kazala največje radarske odboje prav prek Goriških brd in Goriške ravnice. Poleg močnejšega nevihtnega piša (v Kojskem je bil zabeležen najmočnejši sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali močni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna toča velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici še debelila, iz Kromberka so poročali o zrnih debeline oreha. Da je bila moč nevihte največja nad Novo Gorico, kažejo tudi količine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabeležila 27 mm padavin, v Goriških brdih pa so bile količine po postajah sledeče:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipolže 11,8 mm
  • Šlovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Višnjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v Soški dolini vzhodno od Korade so ostali večinoma brez, ali z zelo majhno količino dežja. Glavnina močnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v času maksimalnega odboja nad Goriškimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosišča na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Poškodbe od toče na dozorevajočemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem bodo gnitju podvržene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere še niso dozorele in morajo na trgatev še počakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pričakovati hitrega sušenja poškodovanega grozdja. Priporoča se čimprejšnje škropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospeši sušenje poškodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antiseptični učinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biološko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enološko sredstvo, ki ga uporabljamo za žveplanje mošta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je strošek na ha manjši od 10 EUR. Za več informacij ter nakup sredstev pokličite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Gosenica pušpanove vešče in značilne poškodbe na listih pušpana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno povečuje. V zadnji dekadi (2001 – 2010) je bilo zabeleženih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pršic. To je dvakrat več kot v prejšnji dekadi (1991 – 2000) in kar šestkrat več kot v letih 1981 – 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzročijo motnje v prehranskih omrežjih, izrinejo avtohtone vrste in ogrožajo oskrbo s hrano in vodo. (Matošević, 2013). Vzroke za povečevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in močno povečanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Večina vnešenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzročijo pomembno škodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne učinke na biodiverziteto.

Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) izvira iz vlažnih subtropskih področij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvič vnešena v Nemčijo, leta 2007 v Švico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvič opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je razširila v Slovenijo. Pri nas je bila prvič potrjena leta 2011 v Ključarovcih v Pomurju. Istega leta so jo našli tudi na Madžarskem, v Romuniji, na Češkem, Turčiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvič vnešena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Ličinke pušpanove vešče obžirajo liste drobnolistnega pušpana (Buxus microphylla), navadnega pušpana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzroča veliko škodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemičnem varstvu, biološkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogorčic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in širjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pušpana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnejši škodljivec na pušpanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jajčeca do metulja traja pri 20°C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Matošević, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah že potrjeni tudi štirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jajčeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odloži na spodnjo stran listov, kjer jih težko opazimo. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo gosenice. Te so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pušpana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pušpana v povprečju uničijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru močnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), čeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dolžino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla vešča se pojavlja od aprila do septembra. Metuljčki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnejše rjavo obarvani. S starostjo se telo vešče obarva rjavo. Metuljčki so dobri letalci, vendar ne letijo daleč (Peterlin, 2015). Letno z več generacijami se lahko razširi do 5 km daleč (Matošević, 2013). Metuljčki so aktivni podnevi in ponoči (Peterlin, 2015).

Veliko odličnih fotografij pušpanove vešče v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

Škodo povzročajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko požrejo grm v celoti. Močno napadene rastline se težko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metuljčki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opažamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in značilno pajčevino (Matošević, 2013).

VARSTVO

Najboljša je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ročno. Najpomembnejši naravni sovražnik so ptice (Peterlin, 2015), čeprav te nerade letijo na pušpan, zaradi njegove toksičnosti (Matošević, 2013). Učinkovite so entomopatogene ogorčice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manjših vrtovih se poleg ročnega pobiranja ličink omenja še stresanje grmov in oblivanje z vodo (Matošević, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pušpanovo veščo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je škoda še majhna. Uporabimo škropilnice z močnim pritiskom, da škropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima škodljivec več rodov letno, je potrebno škropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Močno poškodovane grme uničimo s sežigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJUČEK

V letu 2015 je pušpanova vešča povzročala veliko škode v večjem delu Slovenije. Pušpan je pri nas široko razširjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uničenje starih rastlin z družinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravočasnemu zatiranju ličink pušpanove vešče, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natančneje definirati način prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta način bomo lahko razvili učinkovite strategije zatiranja škodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemično varstvo pred škodljivcem in raziskati možnosti vnosa naravnih sovražnikov.

LITERATURA

Čebulna muha (Delia antiqua sin. Hylemya antiqua) je en najpomembnejših škodljivcev čebule in drugih kultur iz družine lukovk. Škodo dela še na poru, česnu, šalotki, zimskem in šopastem luku, drobnjaku in šopastem česnu. Ličinke čebulne muhe povzročajo škodo z zavrtanjem v čebulice, kjer se hranijo. Napadene čebulice pričnejo gniti in so neuporabne ter se slabo skladiščijo.

Čebulna muha je podobna navadni hišni muhi (Musca domestica), le da je manjša. Njeno telo je dolgo 5 – 7 mm in pepelno sive barve, na hrbtni strani zelenkastega sijaja. Noge so črne, tipalke puhaste. Na trebuhu samca opazimo bolj ali manj jasno izraženo vzdolžno temno črto. Samica te črte nima. Krila so prozorna z rumenkastim nadihom. Glavni razpoznavni znak so izrazito rdečerjave oči. Jajčeca so bele barve, podolgovata z vzdolžnimi črtami, dolga 1,5 mm. Ličinka, žerka, ob koncu razvoja doseže velikost 8 mm. Buba je svetlo, ali temno rjava, obročasta in ovalne oblike. Meri 7 mm v dolžino in 2,5 mm v širino.

Čebulna muha prezimi v zemlji v obliki bube. Navadno prične izletati v sredini aprila, v hladnih in mokrih pomladih nekoliko kasneje. Škodljivec je bolj aktiven v hladnejših in bolj mokrih letih, zato lahko naredi veliko škode jeseni na poru, ko so temperature nižje. Letno ima 3 generacije, največ škode na čebuli povzroči prva spomladanska generacija, saj je takrat občutljivost rastlin največja. Celoten razvojni krog traja 45 do 65 dni, odvisno od temperature. Ličinka pri 15°C zaključi svoj razvoj v 45 dneh, pri 25 – 30°C pa v 17 dneh. Muhe živijo 2 do 4 tedne in se lahko selijo na večje razdalje, do 1,5 km, dokler ne najdejo gostitelja. S parjenjem pričnejo 10 dni po začetku letanja. Samice odložijo jajčeca v zemljo blizu rastlin, ali na mlade liste rastlin. Vsaka samica lahko izleže več kot 100 jajčec, ki jih odlaga v skupinah po 15 – 20. Samička leže jajčeca 15 dni, v več ciklih. Ličinke se po izleganju pomikajo do čebulic in vstopijo vanje pri bazalnem delu, kjer se hranijo. Eno čebulo lahko napade več ličink. Če rastlina odmre preden se ličinke do konca razvijejo, se preselijo na drugo rastlino, kjer se dopolnilno hranijo. Ena ličinka lahko uniči 20 rastlin. Ličinka ima 3 larvalne faze. Druga generacija škodljivca se pojavi štiri tedne po prvi, zato je varstvo čebule smiselno vse tja do sredine maja. Ko je razvoj ličinke končan, se zabubi v tleh, na globini 5 – 10 cm. Preobrazba traja 15 – 25 dni. Muha preide v fazo zimskega mirovanja jeseni, ko temperatura tal pade pod 15°C.

Znamenja napada se kažejo v obliki zvijanja listov, ki postanejo mlahavi in se povesijo. Srčni list se suši in ga zlahka izvlečemo. Na poškodovanih čebulicah se prične razvijati plesen. Rastlina propade. Na gnijočih čebulicah se pogosto hranijo tudi saprofitske vrste reda Diptera.

Za varstvo pred škodljivcem uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni dovoljena. Učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev je tudi vprašljiva, zaradi velike mobilnosti muhe. Najbolj priporočljiv je večletni kolobar. Čebulnice na isti površini pridelujemo le vsaka tri leta. S tem se populacija škodljivca zmanjša. Odstranjevati moramo samonikle in izločene čebule ter jih uničiti. Isto velja za ostanke čebule iz skladišč, saj lahko predstavljajo vir novih okužb. Izogibati se moramo poškodbam rastlin, ker na poškodovana mesta samice odlagajo jajčeca. Različne sorte čebule nimajo pomembnega vpliva na odpornost na škodljivca, čeprav velja, da so bele sorte čebule bolj občutljive. Pri varstvu se najpogosteje poslužujemo pokrivanja pridelka z agro koprenami ter biotičnega varstva z uporabo entomopatogenih ogorčic (pripravek NEMASYS GROW YOUR OWN).

V sredini aprila pričnemo s spremljanjem pojava škodljivca tako, da v nasade postavimo rumene lepljive plošče na višino največ 30 cm nad rastline. Plošče obrnemo proti jugozahodu, oziroma v smer iz katere najpogosteje piha veter. Posevke pričnemo pokrivati v času največjega naleta muhe. Uporabimo agro koprene, ki nimajo lukenj. Čebulnice plosko pokrivanje slabo prenašajo, saj so listi na to občutljivi. Smiselno je postaviti nizke loke, tako se koprena ne dotika listov. Pokrivanje ne pomaga, če imamo preozek kolobar. Čebulnice pridelujemo na isti površini le vsaka tri leta.

Pripravke, ki vsebujejo Enotomopatogene ogorčice (nematode – mikroskopsko majhni, črvičkom podobni organizmi) dobimo na tržišču v škatlicah, v katerih je dovolj organizmov za zaščito 60 m2 zemljišča. Ker gre za žive organizme, ima pripravek omejen rok uporabe (3 tedne), zato ga je mogoče dobiti le ob predhodnem naročilu. Pripravek raztopimo v vodi, s katero zalijemo rastline in zemljo v okolici. Ogorčice takoj ko pridejo v zemljo pričnejo z iskanjem gostitelja. Ko ga najdejo, ga parazitirajo in s tem uničijo. Poleg čebulne muhe, se ogorčice hranijo še s številnimi drugimi škodljivci, kot so korenjeva muha, kapusova muha, sovke, košeninar, mrtvaška mušica, mravlje, pedici, rumena kosmuljeva grizlica, cvetlični resar in jabolčni zavijač. Ogorčice za svoj obstoj potrebujejo odsotnost sončne svetlobe, zrak za dihanje in vodo za premikanje, zato najbolje živijo v zmerno vlažnih tleh. Aktivne so pri temperaturah med 13 in 28°C. Za učinkovito varstvo moramo pripravek uporabiti vsakih 14 dni do konca aktivnosti škodljivca, oziroma v času, ko ta povzroča največjo škodo.

Za naročila pripravka, ki vsebuje entomopatogene ogorčice, pokličite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko na telefonsko številko 05 30 41 611. Prvo naročilo bo predvidoma izvedeno v naslednjem tednu, med 22. in 24. aprilom, zato z naročili pohitite! Prav tako v Enomarketu Kojsko lahko kupite tudi agrokoprene različnih velikosti, od 1,6m×10m, 2,1m×10m, pa do 3,2m×10m.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin