Tag: suša

Meteorološko poletje je letos že takoj na začetku udarilo z vso silo. Prevlada anticiklona v prvi dekadi junija nad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo) nam je prinesla prvi vročinski val v letu in z njim kar 10 vročih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s šibko burjo dosegale 34°C, v Kojskem v Goriških Brdih smo v tem obdobju našteli tudi 5 tropskih noči, najvišja minimalna temperatura je 5. junija znašala 22,6°C. Prva dekada junija je bila s povprečno dnevno temperaturo 24,4°C v Kojskem dobre 3°C toplejša od povprečja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vročinskega vala gibale med -11 in -14°C, na 850 hPa pa tja do 15°C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vročinskih valovih, kakršnim smo bili priča v preteklih letih. Posledično temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30°C, še več, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banjške planote smo zabeležili najvišji Tmax 27,1°C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7°C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povprečja postaje. Od začetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm dežja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od začetka leta znašala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je že poznalo predvsem na rastju s plitkim koreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela črta predstavlja povprečje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovprečno namočeni leti (2013 in 2014) in dve bolj sušni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna suša leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo še dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki tekočega leta do 16. junija 2015 so že vnešeni v graf:

Vsaj začasno prekinitev suše so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V višinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vlažen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal jugovzhodnik in prinašal vlago ter s tem energijo nevihtam. Vrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med 10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogočal nastanek kakšne kratkožive supercelice, čeprav so prevladovale multicelične nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Benečijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja supercelična nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tržaškem zalivu je naletela na nekoliko slabše pogoje s šibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen južni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogoče opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala močnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma znašlo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino prešla oslabljena in se znova okrepila na Štajerskem ter nadaljevala naprej na Madžarsko.

Radarska slika linije nad Tržaškim zalivom:

Količine dežja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Goriških Brdih in Soški dolini beležile le med 9 in 15 mm padavin.

Več dežja je prinesel 15. junij. Že zjutraj je nekaj ploh nastalo na območju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm dežja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem območju so v kratkem času zabeležile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v večernih urah ter prešla Goriško. Padavine so vztrajale še v noč na 16. junij. Končno so se nabrale nekoliko večje količine, padlo je okoli 35 mm dežja. Na OFB-ju je prišlo do novega proženja v Tržaškem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek močnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni čudno da je tam nastala močna supercelična nevihta ki je počasi potovala prek Tržaškega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali močni nalivi in številne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v večernih urah:

Radarska slika večerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem večeru 16. junija s supercelično nevihto v Tržaškem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tržiča v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je šlo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali močni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do proženja je prišlo ob obali Furlanije, multicelične nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Goriških Brd. Na sliki levo je pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa močan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri Čedadu prešle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je že prišlo do novega proženja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, višje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sondaža iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bližje obali je bilo energije še več, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prejšnje dni 10 do 15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga tiče. Toda kot že toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, še ena pa v Benečiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila počasna in a z dobro izraženimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnejše supercelice v Benečiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Letošnje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten dež padel ob začetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi točo in škodo na kmetijskih površinah. Slednja se je še stopnjevala s poletno sušo, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradniških, sadjarskih in oljkarskih območjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pričakovan dež je prišel 26. avgusta in prekinil vročino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje beležili temperature preko 38°C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozračju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem območju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm dežja. V Goriških Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namočilo tla, saj so postaje beležile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v močnih nalivih padlo okoli 10 mm dežja.

Sinoptična situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v višinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je počasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale močnejše nevihte, med njimi tudi supercelične. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti Čedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu prešla v linearno multicelico ter kot takšna dosegla Goriška Brda.

V močnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm dežja. Vremenske postaje v Goriških Brdih so zabeležile sledeče jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga močna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej več, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je močno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrvaški obali. Iz okolice Umaga so poročali o močnih downburstih ter toči, ki je naredila ogromno škode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poročil o izruvanih drevesih, poškodovanih avtomobilih in drugi gmotni škodi.

Radarska slika supercelice v Tržaškem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tržaškim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na območju Primorske so v celotnem poslabšanju zabeležile naslednje količine padavin:

  • Zatolmin (Soška dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Goriška Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (Soška dolina): 39,0 mm
  • Deskle (Soška dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Goriška Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Goriška Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Goriški Kras): 12,0 mm

Viri:

Leto 2012 kmetijstvu zagotovo ne prizanaša. Intenzivni vremenski pojavi so škodo povzročali že pozimi, ko je pihala orkanska burja ter pritiskal hud mraz in je posledično odmrla tudi kakšna trta, ali pomrznila oljka. Pomlad je prinesla točo in zmrzal, ki sta dodatno oklestila pridelek. V poletnih mesecih nas pesti še huda suša, ki marsikje ogroža ne samo pridelek, pač pa tudi celotne rastline v trajnih nasadih, da o stanju na poljščinah niti ne govorimo. Letošnji pridelek grozdja dozoreva v teh težkih razmerah, v kakšnem stanju je, si bomo podrobneje pogledali v tem članku. Zaradi suše je prizadeta celotna Primorska. Obala je dobila zelo malo padavin v letošnjem letu, saj skupna kumulativa ne dosega niti 300 mm. Na Goriškem in okolici je bilo dežja več, vendar se zaradi lažjih tal suša prav tako močno pozna.

O vplivu vremena na proces dozorevanja grozdja smo govorili že lani (KLIK). Vemo, da sušne razmere v tem času lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto pridelka, vendar mora biti minimalna količina vode trti še vedno na voljo. Letos je razpoložljiva voda v tleh marsikje že pod točko venenja in s tem rastlinam nedostopna. Posledice se na pridelku močno poznajo. Da to pokažemo, si poglejmo nekaj številk.

VZOREC

V letih 2011 in 2012 smo ob približno enakem času pobrali vzorce grozdja treh sort iz istega vinograda. Jagode so bile pobrane naključno iz posameznih grozdov, ki so izpostavljeni soncu in tistih, ki so delno ali popolnoma v senci. Jagode smo pobirali iz vrha, sredine in spodnjega dela grozda. Vzorec smo nabrali v celotnem vinogradu tako, da smo šli po vsaki drugi vrsti in pobirali jagode izmenično iz leve in desne strani vrste. Skupno smo nabrali med 150 in 200 jagod. Vzorec je bil pobran dne 16. avgusta.

VINOGRAD

Vinograd, iz katerega so bili pobrani vzorci stoji v Kojskem, na blagem pobočju, obrnjenem na jugozahod. Vrste so dolge okoli 100 metrov, vzgojna oblika je dvojni Guyot. Od zgoraj proti dnu vinograda so posajene sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’. Obremenitev trt je velika, saj redčenje ni bilo opravljeno. Vinograd je zatravljen s herbicidnim pasom pod trtami. Na prvi pogled vinograd ne trpi suše. Na delu, kjer so tla pretežno flišne sestave, je rast slabša. Tam je na grozdju, ki je močneje izpostavljeno soncu, opaziti sončne ožige.

ANALIZE

Analize so bile opravljene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko. Nabrane jagode vsake sorte smo stehtali in njihovo maso preračunali na 100 jagod. Refraktometrsko smo izmerili sladkorno stopnjo v °BRIX ter izračunali predviden alkohol. Kislino smo izmerili z nevtralizacijo vzorca do pH 7 z NaOH do preskoka barve iz rumene v modro zeleno ob uporabi indikatorja bromtimol modro. pH vrednost smo izmerili s pomočjo pH metra.

REZULTATI ANALIZ GROZDJA

Navedeni so rezultati meritev nabranih vzorcev in primerjava z letom 2011. Lanski vzorec je bil pobran dva dni kasneje, 18. avgusta:

Chardonnay 2012 / Chardonnay 2011

  • Masa 100 jagod (g): 137,90 / 172,20
  • Sladkor (°BRIX): 19,94 / 19,65
  • Predviden alkohol (vol.%): 11,14 / 11,18
  • Skupne kisline (g/l): 8,90 / 10,00
  • pH: 3,09 / 2,95

Sauvignon 2012 / Sauvignon 2011

  • Masa 100 jagod (g): 130,30 / 165,50
  • Sladkor (°BRIX): 18,33 / 20,95
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,29 / 11,80
  • Skupne kisline (g/l): 12,10 / 12,60
  • pH: 2,98 / 2,83

Modri pinot 2012 / Modri pinot 2011

  • Masa 100 jagod (g): 123,25 / 164,10
  • Sladkor (°BRIX): 19,34 / 19,20
  • Predviden alkohol (vol.%): 10,99 / 10,87
  • Skupne kisline (g/l): 8,60 / 9,90
  • pH: 3,12 / 2,89

Takoj nam pade v oči masa 100 jagod, ki je od 35 do 40 gramov manjša kot v lanskem letu. Ob tem ne pozabimo, da so bile sušne razmere tudi v lanskem letu, kar je delno vplivalo na manjšo maso jagod. Sladkorne stopnje so povsod približno enake, razen pri sorti ‘Sauvignon’ je sladkorna stopnja približno 1,5 °BRIX nižja. Kisline so pri vseh sortah nižje kot lani ob istem času, posledično je pH višji.

SUŠA

Sušne razmere bodo letos bistveno vplivale na zmanjšan pridelek. Poleg manjšega pridelka grozdja, je tudi dobit mošta pri prešanju majhna. Vinogradniki, ki so bili prisiljeni potrgati manjše količine grozdja v vinogradih, ki so bili močno prizadeti od suše, poročajo o zelo majhnih izplenih. Recimo iz 300 kg Chardonnay-a je nekdo dobil vsega 130 litrov mošta. Kjer so vinogradi posajeni na lažjih, flišnatih tleh, ali na vrhovih gričev, kjer je razpoložljive vode najmanj, se suša močno pozna na trtah. Listje v coni grozdja rumeni, se suši in odpada. Grozdne jagode so majhne, se stiskajo in sušijo. Opaziti je veliko trt z znamenji kapi vinske trte. Znamenja suše so najbolj vidna na vrhovih gričev in so na nižjih terasah takih vinogradov manj izrazita, a še vedno močno odvisna od tipa tal. Najbolj trpijo mladi vinogradi, še posebej tisti, ki so že v tretjem letu starosti bolj obremenjeni s pridelkom. Mlade trte nimajo popolnoma razvitega koreninskega sistema, zato jih suša hitreje prizadene.

Več fotografij suše v Goriških Brdih…

Naredili smo nekaj primerjav dozorevanja grozdja v zadnjih letih ter v letošnjem letu in jih poizkusili povezati z vremenskimi podatki. Uporabili smo podatke analiz grozdja, ki so jih na področju Goriških Brd naredili na Kmetijskem zavodu Nova Gorica v letih 2008, 2010 in 2012 ob približno istem času na sredini avgusta. Gre za povprečja meritev vzorcev v več vinogradih na različnih lokacijah v Goriških Brdih:

Analize grozdja:

Akumulacija padavin v posameznih letih na padavinski postaji Agencije za okolje RS v Vedrijanu:

Leti 2008 in 2010 sta bili v prvih osmih mesecih po količini padavin primerljivi, medtem ko je leto 2012 bistveno bolj sušno. Letos smo imeli velik deficit padavin pozimi, nato je med aprilom in junijem padlo nekaj več dežja, a pomanjkanje vode pozimi se je bistveno poznalo ob začetku poletja. Zimska zaloga vode je zelo pomembna za poletne mesece, saj ob močnih poletnih nalivih večina vode odteče, ali izhlapi in ne vpliva toliko na preprečevanje suše. Ker julija in avgusta ni več padlo veliko dežja, je suša takoj pritisnila. Ob koncu julija je razlika znašala že 300 – 400 litrov. Do sredine avgusta v Brdih nismo zabeležili več dežja, torej je ta razlika trenutno še večja. To se v podatkih pozna na masi 100 jagod, ki je povsod precej nižja kot v letih 2008 in 2010. Sladkorne stopnje so v letu 2012 precej višje kot v ostalih dveh letih predvsem na račun povečanja koncentracije grozdnega soka zaradi izhlapevanja vode skozi jagodno kožico. Letošnje visoke poletne temperature pospešujejo razgradnjo jabolčne kisline, kar se na podatkih lepo vidi. Iz tega razloga so tudi skupne kisline precej nižje kot ob istem času v prejšnjih letih. Nizke skupne kisline bodo letos zagotovo predstavljale problem, tako v fermentaciji, kot kasneje v procesu zorenja vin. V vinorodni deželi Primorska je dokisanje vin dovoljeno in bo letos marskje tudi potrebno!

Primerjava povprečnih mesečnih temperatur na vremenski postaji Bilje pri Novi Gorici v letih 2008, 2010 in 2012 (obdobje julij – julij) ter povprečje 1971 – 2000. Z grafa je razvidno, da je temperatura letos poleti bistveno višja od ostalih let posledično je povečana razgradnja jabolčne kisline:

Več o letošnji suši bomo še pisali kasneje v letošnjem letu, ko bodo s strani ARSO dostopni tudi podatki o izhlapevanju v rastni dobi. Končajmo še z nekaj rezultati analiz grozdja, ki smo jih opravili v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko:

Če želite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v vaših vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem članku. Cena osnovne analize mošta, katere rezultate imate priložnost spremljati nekaj vrstic višje, znaša vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani že v 15 minutah. Če želite še meritev jabolčne kisline, boste za analizo odšteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabolčne kisline navadno traja dlje, približno 1 uro. DDV je že vštet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v že stisnjenem moštu pred začetkom alkoholne fermentacije.

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin