Tag: supercelica

Toča postaja spet vse pogostejša spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna zaščita pred njo na obširnih vinogradniških površinah praktično nemogoča, ali vsaj tehnično zahtevna, se je potrebno soočati s posledicami in predvsem blažiti nastalo škodo. Lahko pričakujemo, da bo z nadaljnjim naraščanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, moč neviht v prihodnje še intenzivnejša, toča pa debelejša in pogostejša. Na tem mestu mogoče velja omeniti zanimivo opažanje zadnjih let. Vse toče so v Goriška brda prišle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti večina toč prihajala z nevihtami iz zahoda. Čeprav slednje morebiti drži, bi bila potrebna natančnejša analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili. Na tej točki pozivam vse, ki morebiti še hranijo datume hudih ujm s točo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na članek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s točami današnjega modernega časa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za točo so vsekakor bili! Popoldne je naše kraje doseglo višinsko jedro hladnega zraka. V višinah so pihali močni severni vetrovi. Vlažnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sondaža iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal šibak jugozahodni veter. Ob močnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je znašal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja toče. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo višinsko jedro hladnega zraka nad našimi kraji, sledi karta vetrov na višini 500 hPa, z vidnim močnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sondaža:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla točo v Goriška brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost toče. Slednja je padala v pasu Kožbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Plešivo, nato je prišlo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot točonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradišča ob Soči do Fossalona, od koder so prav tako poročali o obsežni škodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. Toča je v Goriških brdih po poročanju očividcev desgala velikosti oreha, na območju Kožbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med dežjem. Po tleh je bilo pobeljeno še pol ure po dogodku, ponekod so bili večji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na štiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek Soške doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Goriškimi brdi, kjer pada debela toča, na zadnji sliki je supercelična faza nevihte nad furlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti še predhodno supercelično nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika nižje spodaj):

 

 

Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike škode na grozdju po toči v Gradišču od Soči (levo) ter v Plešivem (desno):

 

Še vedno moramo posebno skrb posvečati oidiju vinske trte, ki se sedaj že pojavlja na občutljivejših sortah, kot je chardonnay. Še posebej moramo biti pozorni na izpiranje škropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo močljivo žveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporoča uporaba močila CONTROL DMP, ki izboljša oprijem in razporeditev sredstva po površini lista, hkrati pa nam omogoča enostavno in kontrolirano znižanje pH vrednosti škropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namreč obarva vodo glede na pH. Za izboljšanje delovanja aktivnih snovi se priporoča znižanje pH-ja škropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v članku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporočila kmetijskega zavoda za škropljenje vinogradov po toči: KLIK

VIRI

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pričeli osmo leto neprekinjenih meritev meteoroloških spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za točne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Goriških brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je možno. Imeli smo mraz, burjo, sneg, pozebo, vročinske valove, nevihte z močnim vetrom, točo. Le nad sušo se nam na srečo ni bilo treba pritoževati.

Povprečna letna temperatura v letu 2017 je bila 13,6°C, kar je v okviru povprečja zadnjih sedem let, ki znaša 13,7°C, a hkrati precej topleje od povprečja 1978-1990 na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5°C kar za 1,1°C hladnejše. 6 mesecev leta je bilo hladnejših od povprečja, 6 toplejših. Najbolj sta izstopala januar z 1,3°C za 2,9°C hladnejši od povprečja 2011-2017 in 2,2°C hladnejši od vedrijanskega povprečja (1978-1990) ter september s 16°C 2,7°C hladnejši od povprečja 2011-17 in 2,4°C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabeležen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3°C. Od toplejših mesecev je 1,7°C nad povprečje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7°C toplejši od povprečja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3°C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledično je bila škoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v članku na povezavi. Poletje je bilo nadpovprečno toplo. Povprečna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust) je bila 23,1°C, kar je 0,7°C topleje od povprečja 2011-17 in poletje po toploti uvršča na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povprečjem 23,6°C. S povprečno temperaturo 24,2°C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabeležili 32 vročih dni (Tmax >= 30°C) in 18 tropskih noči (Tmin >= 20°C), kar je nekoliko podpovprečno.

Najtoplejši dan v letu je bil zabeležen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih 40,4°C. V Kojskem smo letni maksimum sicer zabeležili že 3. avgusta s 36,3°C. Nepozabna je bila rekordno topla noč iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura ponoči spustila le do 27,8°C. To je absolutni najvišji nočni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin noči iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem času je 6. avgusta sledil še prehod hladne fronte, ki je prinesel uničujočo točo v dele Goriških brd:

 

 

 

Še nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v noči iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6°C
Biljana 28,4°C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4°C
Hum 28,3°C
Kojsko 27,8°C
Deskle 27,8°C
Paljevo 25,9°C
Ravna pri Ligu 24,7°C
Okroglo – Banjšice 23,1°C
Korada 22,4°C
Dolgi Laz 21,6°C

Graf povprečnih mesečnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovprečno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm dežja. Povprečje zadnjih 7 let je 186,7 mm nižje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povprečje 1978-2015 za Vedrijan znaša 1649,1 mm. Zima je bila precej sušna, predvsem na račun popolnoma suhega decembra 2016, podpovprečen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povprečni temperaturi navkljub, snežnih padavin skorajda ni bilo. Višji predeli Brd, vključno s Kojskim, Šmartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnejši zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravičil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povprečje zadnjih 7 let znaša skromnih 90 mm. Poleti smo bili deležni nadvse dinamičnega vremena, ko so vročinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prinašale močne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih pri dnu članka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm dežja, kar poletje po namočenosti uvršča na tretje mesto, rekord drži leto 2015, z vsega 2,9 mm večjo akumulacijo. Povprečje zadnjih 7 let znaša 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zasluži svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za daleč najhladnejši september na postaji. Temperaturno mu je še najbližje september 1984 s povprečjem 16,6°C. Mesec je z 285 mm dežja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti že poznali zelo mokre septembre. Že leto 2010, ko postaja v Kojskem še ni delovala, ga znatno prekaša. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm dežja. Še nekateri izjemno namočeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povprečjem 188,6 mm je september celo najbolj namočen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najboljša novica za vinorodno območje, kjer prav v tem času poteka trgatev. Mogoče je boljša novica, da so v zadnjih letih tako namočeni septembri redkejši, čeprav bi glede na kratko časovno obdobje težko govorili o trendu, saj mesečno povprečje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let znaša 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to četrti najbolj namočen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pričakujemo v prihodnosti rast povpečja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo deležni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpečje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj sušnega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm dežja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre že videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili deležni, najmočnejši sunek le te smo zabeležili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmočnejši sunek v letu smo izmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Močnejši sunek, 80,5 km/h je bil zabeležen še med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z močnejšimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih člankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzročile močne vetrove, opazili še eno zanimivost, in sicer nenadni porast zračnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega piša narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo še klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Goriških brdih razkrije bistveno toplejše spomladanske in poletne mesece, medtem ko je jesen z izjemo novembra izenačena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1°C toplejše:

Viri:

Letošnji junij je med najtoplejšimi v zadnjem desetletju. Vročinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zračne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabeležili le tri vroče dni s temperaturo nad 30°C. Najvišja izmerjena temperatura je znašala 32,1°C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski noči s temperaturo nad 20°C, najvišji minimum je bil zabeležen prav tako 24.6. pri 22,7°C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vročinskega vala stopnjevala. Najvišja rosišča smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23°C.

Visoka rosišča so pomenila veliko razpoložljive energije za nevihte. 25.6. je naše kraje prešla dolina z višinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno višinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza položajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se začele pojavljati že v jutranjih urah, močan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele Soške doline v občini Kanal ob Soči. Kasneje je nekaj močnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poročali o toči debeline 8 do 10 cm ter o močnih nalivih.

Pogled na supercelično nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Več o tem dogodku: TOČA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali ločne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabeleženi najmočnejši sunki vetra v kombinaciji z močnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem času. Najmočnejše sunke vetra so zabeležile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso beležile hitrosti nad 100 km/h, čeprav je lokalno marsikje pihalo še veliko močneje, po škodi sodeč:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banjška planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Največ škode zaradi nevihtnega piša je bilo v Soški dolini, kjer je relief še dodatno potenciral učinke downbursta. Predvsem je šlo za podrta drevesa, v Kanalu ob Soči je odkrilo streho na enemu od blokov, poškodovani sta bili strehi še na enem bloku in na šoli. Odkrilo je tudi streho šole v Kalu nad Kanalom. Največ škode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v Soški dolini, višje proti Banjški planoti in v Goriških brdih je take škode manj. Močno je bila prizadeta tudi Goriška. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Goriško je zabeležila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na več regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob Soči ter poškodoval del pločevinaste strehe na šoli. Veliko nevarnost so predstavljali leteči deli ostrešja, ki so po pričevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo nekoč vojaško pokopališče:

 

Škoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili poškodovanji dve vozili, še eno je bilo poškodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, šlo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkirišču do brežine, čez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabeležila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7°C, rosišče pred nevihto se je gibalo okoli 20°C:

 

Postaja je zabeležila po dosedanjih podatkih, najmočnejši sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povprečna hitrost vetra v obdobju najmočnejših sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabeležila Max RR pri 239,8 mm/h. Še močnejša intenziteta nalivov je bila dosežena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zračnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Močan veter je povzročil velike skoke zračnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipolže
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poročili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem območju (Estofex Storm forecast). Podrobnejšo analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec še nismo zaključili. Prav nasprotno, v sredo se našim krajem približa globoka dolina s hladnim zrakom. Naš položaj na jugozahodnem robu doline, pod močnim in vlažnim jugozahodnikom v višinah, obeta obilne padavine na območju Furlanije in Posočja v sredo in četrtek. Pojavljale se bodo lahko močnejše nevihte. Karta vetra in višine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in močnim jugozahodnim tokom nad našimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in četrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

Dež z nevihtami gre pričakovati tudi v Goriških brdih, zato se priporoča, da pri zaščiti vinske trte uporabljamo močilo NU-FILM, ki zmanjša efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo še PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporoča pred zapiranjem grozdov. Sistemični komponenti dodamo še 3 – 4 kg/ha močljivega žvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameriškega škržatka. Več o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekološki pridelavi vinske trte nadaljujemo škropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali močljivo žveplo 4 kg/ha. Proti ameriškemu škržatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Page 1 of 1112345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin