Tag: streha

Leto┼ínji junij je med najtoplej┼íimi v zadnjem desetletju. Vro─Źinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zra─Źne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabele┼żili le tri vro─Źe dni s temperaturo nad 30┬░C. Najvi┼íja izmerjena temperatura je zna┼íala 32,1┬░C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski no─Źi s temperaturo nad 20┬░C, najvi┼íji minimum je bil zabele┼żen prav tako 24.6. pri 22,7┬░C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vro─Źinskega vala stopnjevala. Najvi┼íja rosi┼í─Źa smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23┬░C.

Visoka rosi┼í─Źa so pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nevihte. 25.6. je na┼íe kraje pre┼íla dolina z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno vi┼íinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza polo┼żajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se za─Źele pojavljati ┼że v jutranjih urah, mo─Źan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele So┼íke doline v ob─Źini Kanal ob So─Źi. Kasneje je nekaj mo─Źnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poro─Źali o to─Źi debeline 8 do 10 cm ter o mo─Źnih nalivih.

Pogled na superceli─Źno nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Ve─Ź o tem dogodku: TO─îA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali lo─Źne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki vetra v kombinaciji z mo─Źnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem ─Źasu. Najmo─Źnej┼íe sunke vetra so zabele┼żile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso bele┼żile hitrosti nad 100 km/h, ─Źeprav je lokalno marsikje pihalo ┼íe veliko mo─Źneje, po ┼íkodi sode─Ź:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banj┼íka planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Najve─Ź ┼íkode zaradi nevihtnega pi┼ía je bilo v So┼íki dolini, kjer je relief ┼íe dodatno potenciral u─Źinke downbursta. Predvsem je ┼ílo za podrta drevesa, v Kanalu ob So─Źi je odkrilo streho na enemu od blokov, po┼íkodovani sta bili strehi ┼íe na enem bloku in na ┼íoli. Odkrilo je tudi streho ┼íole v Kalu nad Kanalom. Najve─Ź ┼íkode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v So┼íki dolini, vi┼íje proti Banj┼íki planoti in v Gori┼íkih brdih je take ┼íkode manj. Mo─Źno je bila prizadeta tudi Gori┼íka. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Gori┼íko je zabele┼żila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na ve─Ź regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob So─Źi ter po┼íkodoval del plo─Źevinaste strehe na ┼íoli. Veliko nevarnost so predstavljali lete─Źi deli ostre┼íja, ki so po pri─Źevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo neko─Ź voja┼íko pokopali┼í─Źe:

 

┼ákoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili po┼íkodovanji dve vozili, ┼íe eno je bilo po┼íkodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, ┼ílo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkiri┼í─Źu do bre┼żine, ─Źez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabele┼żila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7┬░C, rosi┼í─Źe pred nevihto se je gibalo okoli 20┬░C:

 

Postaja je zabele┼żila po dosedanjih podatkih, najmo─Źnej┼íi sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povpre─Źna hitrost vetra v obdobju najmo─Źnej┼íih sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabele┼żila Max RR pri 239,8 mm/h. ┼áe mo─Źnej┼ía intenziteta nalivov je bila dose┼żena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zra─Źnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Mo─Źan veter je povzro─Źil velike skoke zra─Źnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipol┼że
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poro─Źili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem obmo─Źju (Estofex Storm forecast). Podrobnej┼ío analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec ┼íe nismo zaklju─Źili. Prav nasprotno, v sredo se na┼íim krajem pribli┼ża globoka dolina s hladnim zrakom. Na┼í polo┼żaj na jugozahodnem robu doline, pod mo─Źnim in vla┼żnim jugozahodnikom v vi┼íinah, obeta obilne padavine na obmo─Źju Furlanije in Poso─Źja v sredo in ─Źetrtek. Pojavljale se bodo lahko mo─Źnej┼íe nevihte. Karta vetra in vi┼íine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in mo─Źnim jugozahodnim tokom nad na┼íimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in ─Źetrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

De┼ż z nevihtami gre pri─Źakovati tudi v Gori┼íkih brdih, zato se priporo─Źa, da pri za┼í─Źiti vinske trte uporabljamo mo─Źilo NU-FILM, ki zmanj┼ía efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo ┼íe PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporo─Źa pred zapiranjem grozdov. Sistemi─Źni komponenti dodamo ┼íe 3 – 4 kg/ha mo─Źljivega ┼żvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameri┼íkega ┼íkr┼żatka. Ve─Ź o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekolo┼íki pridelavi vinske trte nadaljujemo ┼íkropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali mo─Źljivo ┼żveplo 4 kg/ha. Proti ameri┼íkemu ┼íkr┼żatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Tokrat smo pripravili prevod ─Źlanka, ki opisuje norve┼íko raziskavo pokrivanja dreves ─Źe┼íenj s polietilenskimi strehami v ─Źasu zorenja. Cilj takega po─Źetja je pove─Źanje ┼ítevila plodov, ki so primerni za tr┼żenje. Originalni naslov ─Źlanka se glasi: ‘Rain Protective Covering of Sweet Cherry Trees – Effects of Different Covering Methods on Fruit Quality and Microclimate’, v prevodu: ‘Za┼í─Źita ─Źe┼íenj pred de┼żjem – Vplivi razli─Źnih metod pokrivanja na kvaliteto plodov in mikroklimo’. ─îlanek je bil napisan leta 2003, a ker gre za vselej aktualno tematiko kar se ─Źe┼íenj ti─Źe, bi stvar utegnila zanimati koga od pridelovalcev. Povezavo do originalnega ─Źlanka najdete na dnu ─Źlanka.

UVOD

─îe┼ínje po svetu rastejo v razli─Źnih klimatskih pogojih. Pogost problem pri njihovi pridelavi je pokanje plodov ob de┼żju v ─Źasu zorenja. Pokrivanje dreves s strehami je u─Źinkovita metoda za zmanj┼íanje pokanja plodov, ki je bila preizku┼íana v dr┼żavah kot so Anglija, Nem─Źija, Izrael, Nova Zelandija, Norve┼íka, ┼ávica in ZDA. Mnoge raziskave tega podro─Źja se ne ukvarjajo s spremembami mikroklime pod takimi strehami in uplivi le teh na kvaliteto plodov.

V temu ─Źlanku je opsan vpliv pokrivanja dreves na pokanje plodov. Drevesa so bila pokrita 3 tedne pred za─Źetkom obiranja. Uporabili so tri razli─Źne metode pokrivanja in spremljali njihov vpliv na odstotek plodov primernih za tr┼żenje, kvaliteto plodov in mikroklimo dreves.

MATERIAL IN METODE

Rastlinski material in zasnova poizkusa

Opravili so blo─Źne poizkuse v ┼ítirih blokih, v vsakem so bile 4 razli─Źne metode pokrivanja dreves. Poizkus je potekal v raziskovalnem centru Ullensvang (60┬░ severno) na Norve┼íkem. Sadovnjak je bil zasajen na hribu, nagnjenost pobo─Źja, ki je bilo obrnjeno proti zahodu, je zna┼íala 30┬░. Tla je sestavljal ilovnat pesek, koli─Źina organske snovi je bila velika. ─îe┼ínje sorte ‘Van’ so bile cepljene na podlago ‘Colt’ in posajene leta 1991. Sadilne razdalje so bile 2├Ś4 metre, drevesa so bila visoka 3 metre. Poizkus je bil izveden v letih 1994 in 1995. Nasad je bil oskrbovan v skladu s standardnimi postopki, gnojen, kaplji─Źno namakan, s herbicidnim pasom. Opravljena so bila 3 do 4 ┼íkropljenja s fungicidi. V vsakem obravnavanju so bila tri drevesa, vzorci so bili vselej pobrani iz srednjega drevesa.

Drevesa so bila pokrita na tri na─Źine:

  • dvokapna streha – stalno pokrita
  • dvokapna streha – pokrita le ob de┼żju
  • streha v obliki de┼żnika
  • nepokrita – kontrola

Dvokapne strehe so bile iz polieteilena v velikosti 4,5├Ś7 m, podprte z ┼żico in lesenimi koli. Z vrvmi so bile privezane na drevesa v sosednji vrsti. Streha v obliki de┼żnika je pokrivala vsako drevo posebej. Velika je bila 4,5├Ś4,5 m in pritrjena na kol ob drevesu ter dodatno na kline v tleh.

Meritve mikroklime

Vsako uro so merili temperaturo in relativno vlago ter omo─Źenost lista v kro┼ínji posameznega drevesa, poleg tega pa ┼íe temperaturo in relativno vlago na vi┼íini 2 metrov v posamezni vrsti sadovnjaka. Iz meritev relativne vlage so izra─Źunali parni pritisk. Urne meritve so nadalje razdelili v tri obdobja dneva, dan (8:00 – 19:00), zoro in mrak (4:00 – 7:00 in 20:00 – 22:00) ter no─Ź (23:00 do 3:00). Meritve koli─Źine padavin in son─Źnega sevanja so pridobili iz avtomatske vremenske postaje, ki je bila postavljena 200 m pro─Ź od sadovnjaka.

Meritve kvalitete plodov

Ko so ─Źe┼ínje na nepokritih drevesih dosegle polno zrelost, so pobrali 150 plodov iz vsakega drevesa. v letu 1994 naklju─Źno iz celega drevesa, v letu 1995 pa 50 iz dna, 50 iz sredine in 50 plodov z vrha kro┼ínje. Preverili so zunanjo in notranjo kvaliteto. Pridelek primeren za trg (zdrav in nepo┼íkodovan) so stehtali in zabele┼żili odstotek izlo─Źenih plodov (mehanske po┼íkodbe, po┼íkodbe zaradi ptic in ┼żu┼żelk). Posebej so zabele┼żili vse plodove z gnilobo in po─Źene plodove. Ocenili so stopnjo dozorelosti ter izmerili koli─Źno suhe snovi, barvo, skupne kisline in pH. Poleg tega so ugotavljali tudi ─Źvrstost povrhnjice plodov.

REZULTATI

Klima

V letu 1994 je bilo 13 dni s padavinami (28 % celotnega ─Źasa poizkusa), padlo je 43 mm de┼żja. V letu 1995 je bilo 9 dni s padavinami (16 % ─Źasa), padlo je 66 mm de┼żja. Koli─Źina son─Źnega sevanja je bila manj┼ía v letu 1994, povpre─Źno dnevno sevanje v ─Źasu poizkusa je zna┼íalo 163,2 W/m2 (1994) in 145,8 W/m2 (1995).

Pridelek

Pri vseh na─Źinih pokrivanja dreves, je bilo zna─Źilno manj po─Źenih in gnilih plodov. Med razli─Źnimi metodami pokrivanja ni bilo razlik. Manj bolezni je bilo v letu 1995, pokanje se je pojavljalo v isti meri v obeh letih. Prevladovale so bolezni cvetna monilija (Monilinia laxa) in siva plesen (Botrytis cinerea). Odstotek izlo─Źenih plodov je bil enak pri vseh obravnavanjih. Koli─Źina pridelka neprimernega za trg na nepokritih drevesih je bila zna─Źilno vi┼íja v letu 1994, ne pa tudi v letu 1995.

Primerjava posameznih obravnavanj v letu 1994 (pridelek na drevo (kg) / po─Źeni plodovi (%) / plodovi z gnilobo (%) / izlo─Źeni plodovi (%)):

  • nepokrito: 2,3 / 11,7 / 47,8 / 1,8
  • dvokapna streha: 8,7 / 3,0 / 7,3 / 2,8
  • dvokapna streha ob de┼żju: 8,9 / 2,3 / 8,3 / 5,0
  • de┼żnik: 8,4 / 2,0 / 6,8 / 3,2

Primerjava posameznih obravnavanj v letu 1995 (pridelek na drevo (kg) / po─Źeni plodovi (%) / plodovi z gnilobo (%) / izlo─Źeni plodovi (%)):

  • nepokrito: 9,7 / 17,8 / 9,8 / 1,3
  • dvokapna streha: 11,8 / 1,3 /1,2 / 1,8
  • dvokapna streha ob de┼żju: 10,1 / 1,8 / 1,2 / 2,4
  • de┼żnik: 10,9 / 0,7 / 0,8 / 2,7

Mikroklima

Spremembe temperature med dnevom in no─Źjo v kro┼íji dreves so bile najve─Źje pri pokrivanju z de┼żnikom. Pri ostalih na─Źinih pokrivanja so bile razlike v primerjavi s kontrolo majhne. Podobni so rezultati v primeru parnega tlaka in son─Źnega sevanja. Najve─Źje razlike temperature med de┼żniki in kontrolo so bile opa┼żene v dneh z visoko vrednostjo son─Źnega sevanja. Na obla─Źne dni so bile razlike majhne. Temperature so bile pod de┼żniki pono─Źi ni┼żje kot pri ostalih na─Źinih pokrivanja. ┼átevilo ur z omo─Źenim listom je bilo najvi┼íje pri nepokritih drevesih in le malo manj┼íe pri drevesih pokritih z de┼żnikom. Listi nepokritih dreves so bili ─Źez dan mokri ve─Ź ─Źasa v primerjavi z drevesi pod de┼żniki. Situacija je bila obrnjena pono─Źi. Ob zori in mraku je bil ─Źas omo─Źenosti pri obeh obravnavanjih enak. ─îas omo─Źenosti pri dvokapnih strehah je bil nizek, a ni┼żji pri stalno pokritih drevesih.

┼átevilo ur omo─Źenosti lista pri posameznih obravnavanjih (nepokrito / dvokapna – stalno pokrito, dvokapna – pokrito ob de┼żju / de┼żnik) – skupni ─Źas pokritosti 507 h:

  • 41 h/ 0 h / 12 h / 35 h

Kvaliteta plodov

─îe┼ínje z dreves pokritih z de┼żnikom so bile manj dozorele. V letu 1995 je bila pri teh plodovih opazna tudi slab┼ía obarvanost, manj je bilo suhe snovi. Ostali parametri kvalitete se niso razlikovali od drugih na─Źinov pokrivanja. Primerjave plodov iz razli─Źnih delov drevesa pri ─Źe┼ínjah pokritih z de┼żnikom so pokazale, da se z vi┼íino zmanj┼íuje obarvanost, koli─Źina suhe snovi in zrelost. Pri vseh ostalih na─Źinih pokrivanja so bili rezultati obratni.

DISKUSIJA

Pri vseh na─Źinih pokrivanja se je pove─Źala koli─Źina pridelka primernega za trg. Zmanj┼íala se je koli─Źina po─Źenih in gnilih plodov v primerjavi s kontrolo. O podobnih rezultatih so poro─Źali tudi iz drugih dr┼żav, v katerih so take raziskave potekale. Ker so bile strehe neprepustne za vodo, je lahko pri┼ílo do razvoja bolezni zgolj zaradi vode, ki je pod strehami nastala zaradi kondenzacije. Ve─Źjo omo─Źenost lista so zaznali pod de┼żniki, vendar se koli─Źina gnilih plodov ni pove─Źala. To lahko delno razlo┼żimo z manj┼ío dozorelostjo plodov v tem obravnavanju, saj so plodovi bolj ob─Źutljivi za gnilobo, ko so v polni zrelosti, delno pa s ┼ítevilom obla─Źnih dni, katerih posledica so bile manj┼íe temperaturne razlike med dnevom in no─Źjo. Posledi─Źno je bilo manj kondenzacije. Pod dvokapnimi strehami je bilo kondenzacije manj, najbr┼ż zaradi bolj┼íega pretoka zraka na nagnjenem pobo─Źju.

Vi┼íje temperature in parni tlak, ki so bili zabele┼żeni pod de┼żniki, lahko podalj┼íajo ─Źas dozorevanja. Pri dvokapnih strehah niso opazili zastoja v dozorevanju, kar je najbr┼ż posledica mladosti dreves in gojitvene oblike. Nekatere druge raziskave so pokazale spremembe temperature in kvalitete plodov tudi pri dvokapnih strehah. V pri─Źujo─Źi raziskavi so bile te razlike majhne. Vzrok za to bi lahko bil v visokem ┼ítevilu obla─Źnih dni, ko so bile temperaturne razlike manj┼íe, povi┼íanje temperature pod strehami pa je bilo zabele┼żeno le v son─Źnih dneh. Takih dni je bilo ve─Ź v letu 1995, ko je bila kvaliteta plodov pod de┼żniki bolj o─Źitna. Podobne u─Źinke gre pri─Źakovati v sadovnjakih v ravnini, kjer je vertikalno gibanje zraka omejeno.

Negativen u─Źinek pokrivanja na kvaliteto pridelka je zanemarljiv v primerjavi s pove─Źanjem pridelka primernega za prodajo na trgu celo pri drevesih pokritih z de┼żnikom. Vendar avtorji raziskave in tudi pridelovalci ─Źe┼íenj streh v obliki de┼żnikov ne priporo─Źajo zaradi visokih stro┼íkov postavitve. Zakasnelo dozorevanje pa lahko ugodno vpliva na podalj┼íanje sezone tr┼żenja ─Źe┼íenj. Odstranjevanje dvokapnih streh v suhem vremenu je bolj smiselno v suhih klimah in v sadovnjakih v ravnini.

Slike vseh opisanih streh najdete v originalnem ─Źlanku na spodnji povezavi:

Borve J., Skaar E., Sekse L., Meland M., Vangdal E. 2003. Rain Protective Covering of Sweet Cherry Trees – Effects of Different Covering Methods on Fruit Quality and Microclimate. HortTechnology, Januar-March, 13 (1). p. 143 – 148 (pdf)

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin