Tag: sredstva

Mo─Źna oku┼żba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bli┼ża in z njo ponoven boj z eno najnevarnej┼íih bolezni v na┼íih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma┬áoidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri ┼íkropljenju proti tej bolezni ve─Źinoma zana┼íamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti─Źnih slu┼żb ter na priporo─Źene razmake med ┼íkropljenji, ki nam jih priporo─Źajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost oku┼żbe se od lokacije do lokacije lahko mo─Źno razlikuje. Najbolj natan─Źen in racionalen na─Źin spremljanja razvoja bolezni ter┬áizbire ─Źasa varstva┬áje uporaba prognosti─Źnih modelov, ki temeljijo na┬á vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra─Źna vlaga, omo─Źenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo─Źenega pridelovalnega obmo─Źja, za dolo─Źitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti─Źne slu┼żbe. Iz teh podatkov izra─Źunajo verjetnost oku┼żbe.

Za bolj┼íe razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis┬áv Kaliforniji. Predvsem prvi je ┼íiroko uporabljen v ┼ítevilnih pridelovalnih obmo─Źjih ┼íirom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo┼íke pridelovalce, ki┬áv sistemih varstva pred┬áoidijem vinske trte uporabljajo ve─Źinoma ┼żveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi┼í─Ź glive.┬áV ve─Źini vinorodnih de┼żel je prevladujo─Źa oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku┼żeno zeleno tkivo, od koder so odne┼íene s pomo─Źjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po─Źijo in sprostijo askospore, katere se zapi─Źijo in pri─Źnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5┬░C.

─îe gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka┼żejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro─Źajo nove sekundarne oku┼żbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa┼żena, ─Źe temperature presegajo 26,5┬░C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5┬░C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20┬░C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe┼ínost je v veliki meri odvisna od zmanj┼íanja koli─Źine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe┼ínem zatiranju nadaljnjih oku┼żb. ─îas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku┼żbe. Vlaga iz megle, ali de┼żja deluje kot spro┼żilec za spro┼í─Źanje askospor in takoj po brstenju pride do oku┼żb na zelenem tkivu, ko temperatura prese┼że 10┬░C. V tem ─Źasu opravimo ┼íkropljenje s kontaktnimi sredstvi ─Źimprej, kot je mogo─Źe, da prepre─Źimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku┼żbo bistveno manj┼ía. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo─Źljiva uporaba ┼żveplovih pripravkov. Prvo ┼íkropljenje opravimo v ─Źasu brstenja, nato nadaljujemo s ┼íkropljenji z ┼żveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s ┼íkropljenji kon─Źamo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose┼że 12 ┬░Brix.

Sistemi─Źni in mezosistemi─Źni organski fungicidi so najprimernej┼íi za za┼í─Źito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju─Źno ┼żvepla, bioti─Źnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za┼í─Źite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo─Źasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve─Ź o ekolo┼íkem varstvu in u─Źinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO─îITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji spro┼í─Źajo askospore, ko pade ve─Ź kot 2 mm de┼żja. Do oku┼żbe pride, ko de┼żju sledi 10 do 13 ur neprestane omo─Źenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5┬░C. 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo─Źjo naklju─Źno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli┼żno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. ─îe najdemo bolezenske znake, pri─Źnemo s spremljanjem bolezni s pomo─Źjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne oku┼żbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5┬░C. Temperature nad 35┬░C upo─Źasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo─Źanje tveganja nastanka bolezni in predvidi ─Źas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPRE─îEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN─îNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli─Źnim na─Źinom delovanja je nujno, za uspe┼íno prepre─Źevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve─Ź aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki ┼íe ni bil validiran, ali predhodno preizku┼íen v poljskih preizkusih na specifi─Źni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela┬ána ┼żeljeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povpre─Źna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omo─Źenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Ra─Źunske: Dnevna povpre─Źna temperatura, dnevno ┼ítevilo ur, ko je temperatura med 21 in 29,5┬░C, koli─Źina ─Źasa, ko je temperatura nad 35┬░C

Opis modela:

Model lo─Źi dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba) ter konidijsko fazo (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba):

Za dolo─Źitev nevarnosti oku┼żbe z askosporami, model ra─Źuna povpre─Źno dnevno temperaturo ter meri trajanje omo─Źenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov ┼íkrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem oku┼żbe na osnovi 2/3 vsote ur omo─Źenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: ┼átevilo ur omo─Źenosti lista, potrebno za oku┼żbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe):

  1. Start konidijske faze je spro┼żen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C. Za vsakega od teh treh dni model pripi┼íe 20 to─Źk k indeksu nevarnosti pojava oku┼żbe.
  2. Indeks konidijske oku┼żbe se povi┼ía za 20 to─Źk vsak naslednji dan, z vsaj ┼íestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C.
  3. ─îe je v dnevu manj kot ┼íest ur s temperaturo med 21 in 29,5┬░C, se od indeksa od┼íteje 10 to─Źk. To se zgodi, ─Źe temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5┬░C za ve─Ź kot 45 minut. Za to koli─Źino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. ─îe je temperatura enaka, ali vi┼íja od 35┬░C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 to─Źk.
  5. ─îe je na isti dan vsaj ┼íest ur s temperaturo 21 do 29,5┬░C in temperatura za vsaj 15 minut dose┼że, ali prese┼że 35┬░C, model k dnevu doda 20 to─Źk, a od┼íteje 10 to─Źk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 to─Źk.
  6. ─îe je indeks ob koncu dneva po od┼ítevanju to─Źk negativen, se ga resetira na 0. ─îe je indeks ob koncu dneva po pri┼ítevanju to─Źk ve─Źji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanj┼íati za ve─Ź kot 10 to─Źk in narasti za ve─Ź kot 20 to─Źk.

Mejne vrednosti za ukrepanje ÔÇô indeks tveganja:

Glede na model, do oku┼żbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povpre─Źni dnevni temperaturi 12,8┬░C, mora biti list omo─Źen 16 ur, da pride do mo─Źne oku┼żbe. Pri 18,3┬░C je poreben ─Źas omo─Źenosti lista 12 ur.

Za konidijske oku┼żbe ─Źas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med ┼íkropljenji. Indeks ni┼żji od 30 nam omogo─Źa intervale ┼íkropljenj podalj┼íati na najdalj┼íe priporo─Źene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporo─Źa srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med ┼íkropljenji skraj┼íani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 ÔÇô Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 ÔÇô SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost ÔÇô PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 ÔÇô DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol ÔÇô BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol ÔÇô DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol ÔÇô TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol ÔÇô DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil ÔÇô MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 ÔÇô trifloksistrobin ÔÇô NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin ÔÇô CABRIO TOP, boskalid ÔÇô CANTUS, COLLIS

Ve─Ź o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v razli─Źnih vinorodnih de┼żelah Kalifornije. V letu 1997 ÔÇśCalifornia PestCastÔÇÖ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nem─Źiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih de┼żelah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski ÔÇô izmerjene in┬ánapovedane najvi┼íje in najni┼żje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij ┼żvepla v vinogradih, izpiranje le tega z de┼żjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izra─Źunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se se┼ítevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se pri─Źne akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dose┼żejo 15 cm dol┼żine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi razli─Źnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*ÔÇŽpri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke ┼żvepla potrebno zmanj┼íati, da se izognemo o┼żigom listja. ─îe je mogo─Źe, z ┼żveplenimi pripravki tretiramo zve─Źer, ko temperature padejo pod 32┬░C, da omogo─Źimo po─Źasno oksidacijo tekom no─Źi in se s tem izognemo listnim o┼żigom, ki nastanejo pri vi┼íjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izra─Źuna IO:

Vsako naslednje ┼íkropljenje z ┼żveplenimi pripravki opravimo, ko┬áIO dose┼że, ali prese┼że vrednost┬á1 od zadnjega tretiranja. ┬áKo koli─Źina padavin prese┼że 2,5 mm moramo ponoviti ┼íkropljenje v vinogradih.

ZAKLJU─îEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanj┼íanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanj┼íajo stro┼íke za za┼í─Źito ter zmanj┼íajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih de┼żelah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo u─Źinkovitost na dolo─Źeni lokaciji. ─îe tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz dana┼ínjega ─Źlanka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa ┼íe ┼ítevilni novej┼íi, prilagojeni na druga─Źne okoljske razmere. Slednji so pla─Źljivi, nekateri so ┼że bili preizku┼íeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev za za┼í─Źito┬ápokli─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

V letu 2013 so vinogradniki, ki so vklju─Źeni v ekolo┼íko pridelavo, imeli te┼żave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih koli─Źinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru za┼í─Źitnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasi─Źne pripravke na osnovi bakra in ┼żvepla, ki so dovoljeni v ekolo┼íki pridelavi. Leto 2014 se ni za─Źelo ni─Ź bolje, saj u─Źinkovitih sredstev, kot so Komar─Źkov ekstrakt, Frutogard, ali Ulmasud, preprosto ni ve─Ź. Na sre─Źo je na slovenskem tr┼żi┼í─Źu v leto┼ínjem letu pri┼ílo do registracije nekaterih novih sredstev za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu, kar nam daje upanje, da bo varstvo rastlin poslej spet nekoliko la┼żje in predvsem manj obremenjujo─Źe do okolja, saj gre za sredstva na osnovi rastlinskih ekstraktov ter ekstraktov alg, ki spodbujajo sistemsko odpornost rastlin. Za la┼żje razumevanje mehanizma delovanja spro┼żene sistemske odpornosti, bomo v pri─Źujo─Źem ─Źlanku najprej spoznali princip teh procesov v rastlini, nato predstavili nova sredstva in si na koncu pogledali ┼íe nekaj rezultatov poljskih poskusov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v Italiji.

1. ODPORNOST RASTLIN PROTI BOLEZNIM

┼átevilne rastline se odzovejo na napad patogena, ali ┼íkodljivca s proizvodnjo snovi, ki zmanj┼íajo, ali prepre─Źijo nadaljnje napade ┼íkodljivca. Do odziva pride tako v napadenem organu rastline (lokalni odziv), kot v oddaljenih, ┼íe nenapadenih delih rastline (sistemi─Źni odziv). Lo─Źimo dva tipa odpornosti rastlin, pasivno odpornost ter aktivno odpornost.

1.1. PASIVNA ODPORNOST

Pasivna odpornost, ali aksenija je princip onemogo─Źanja parazita ┼íe preden ta dospe v rastlino, ─Źe pa ┼że, se v rastlini ne more razvijati. Temelji na histolo┼íkih in kemi─Źnih lastnostih tkiv, kot so mehani─Źne lastnosti celi─Źnih sten, ali prisotnost kemi─Źnih substanc z antimikrobnim delovanjem.

1.1.1. OBRAMBNE STRUKTURE

– debelina in kakovost vo┼í─Źene prevleke: Vo┼í─Źena prevleka prepre─Źuje oblikovanje vodnega filma na listih in plodovih, v katerem bi parazit lahko kalil (glive), ali se razmno┼żeval (bakterije),
– struktura epidermalnih celi─Źnih sten: Debelina in ┼żilavost zunanjih celi─Źnih sten epiderme (debelina kutikule) pove─Źa odpornost na oku┼żbo patogenov, ki neposredno prodirajo v gostitelja,
– velikost, lokacija in oblika listnih re┼ż: Listne re┼że so vstopno mesto za nekatere patogene. Bolj odporne so rastline, ki imajo manj listnih re┼ż, ali so te bolj zaprte, ali se odpirajo bolj pozno v dnevu,
– prisotnost tkiv, ki jih sestavljajo celice z debelo celi─Źno steno: So posebna tkiva, katerih celice imajo debelej┼ío celi─Źno steno, npr. ksilem in sklerenhimske celice, ki prepre─Źujejo ┼íirjenje patogena preko ┼żil (primer: listne pege, omejene z listnimi ┼żilami).

1.1.2. KEMI─îNE SNOVI

– inhibitorji, ki jih izlo─Źajo rastline v okolico: So toksi─Źni eksudati, najve─Źkrat na listih razli─Źnih rastlin, ki prepre─Źujejo kalitev spor gliv, ─Źe je njihova koncentracija dovolj visoka (vpliv de┼żja),
– inhibitorji, prisotni v rastlinskih celicah ┼íe pred oku┼żbo: So snovi, ki pove─Źujejo odpornost (fenolne substance, tanini, kinoni, ma┼í─Źobnim kislinam podobne snovi – dieni v celicah mladih plodov, listov in semen. Zaradi njih so mlada tkiva pogosto odporna na oku┼żbe proti dolo─Źenim boleznim). Ve─Źina na┼ítetih snovi inhibira hidroliti─Źne encime patogenov (npr. pektinaze),
– saponini: Prepre─Źujejo oku┼żbe gliv, katere nimajo encimov saponiaz,
– nekateri rastlinski proteini: Inhibirajo proteinaze in hidroliti─Źne encime patogenov.

1.2. AKTIVNA ODPORNOST

Ji re─Źemo tudi inducirana strukturna in biokemi─Źna odpornost. Nastane kot posledica obrambnih reakcij rastline (imunitetne reakcije). Patogeni izlo─Źajo razli─Źne substance (glikoproteini, ogljikovi hidrati, ma┼í─Źobne kisline, peptidi). Nekatere od teh snovi rastlina prepozna. Takim snovem re─Źemo signalne snovi, ali elicitorji, ki v rastlini spro┼żijo reakcijo, oziroma odziv.

1.2.1. ELICITORJI

Mesta receptorjev za elicitorje niso popolnoma znana, nekateri so na, ali v celi─Źni membrani, drugi v sami rastlinski celici. Pri prepoznavi elicitorja se v rastlini spro┼żijo biokemi─Źne in strukturne reakcije, pride do aktivacije obrambnih mehanizmov v celicah. Le ti se lahko prena┼íajo tudi na sosednje celice.

1.2.2. INDUCIRANA STRUKTURNA OBRAMBA

1.2.2.1. CITOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

– citoplazmati─Źne reakcije: Se spro┼żijo v primeru slabo virulentnih parazitov, ki dolgo ─Źasa parazitirajo neko celico. Tedaj pride do strukturnih sprememb v celicah (razpada organelov, granulacije citoplazme) in s tem do propada patogena in prepre─Źitve njegovega ┼íirjenja.
– spremembe v strukturi celi─Źne stene: Poznamo ve─Ź mehanizmov. Oblikovanje vlaknatega materiala na zunanji strani celi─Źne stene, ki obkro┼żi in ujame patogena ter ga s tem onemogo─Źi, nato odebelitev celi─Źnih sten ter oblikovanje kalozne papile na notranji strani celi─Źne stene, katera popravlja po┼íkodbe, ki jih povzro─Źi patogen…

1.2.2.2. HISTOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

Listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev – abscizijska plast

– oblikovanje plutaste plasti: Ta prepre─Źuje ┼íirjenje patogena ter prepre─Źuje pretok hranil in vode, tako patogen ostane brez hrane,
– oblikovanje abscizijske plasti med oku┼żenim in zdravim tkivom, pri ─Źemer oku┼żeno tkivo izpade. Ta pojav poznamo pri listni lu─Źnji─Źavosti ko┼í─Źi─Źarjev, kjer oku┼żeni deli tkiva izpadajo, listi dobijo videz prestreljenosti,
– oblikovanje til v ksilemu: Tile so pove─Źani protoplasti sosednjih ┼żivih celic, ki se vrastejo v ksilemske cevi in jih zama┼íijo. S tem je prepre─Źena ┼íiritev patogena po rastlini. Princip poznamo tudi pri vinski trti, pri boleznih lesa (eska, phaeotraheomikoza), kjer patogeni naseljujejo prevodni sistem rastline.
– gumoze: So tvorbe okoli ran in drugih po┼íkodb (pogoste pri ko┼í─Źi─Źarjih). Imajo podoben u─Źinek kot plutovinasta plast, saj izstradajo patogena.

1.2.3. INDUCIRANA BIOKEMI─îNA OBRAMBA

1.2.3.1. PREOB─îUTLJIVOST, ALI HIPERSENZIBILNOST

Je postinfekcijska obrambna reakcija, zna─Źilna za nekompatibilen odnos med patogenom in rastlino. Takoj po oku┼żbi pride do propada celice in v─Źasih tudi okoli┼íkih celic. Nastane nekroza, parazitu zmanjka hrane in propade (abortacija oku┼żbe). Reakcijo izzovejo signalne snovi (elicitorji). Gre za izrazito lokalno obrambno reakcijo.

1.2.3.2. OJA─îITEV CELI─îNIH STEN GOSTITELJA Z RAZNIMI MOLEKULAMI

Gre za prepre─Źevanje udora patogenov v rastlinsko celico z oblikovanjem kaloz (glikoproteini), fenolnih spojin (lignin, suberin) in mineralnih snovi (kalcij, silikon). Te snovi tvorijo kompleksne polimere, ki se povezujejo v nerazgradljive snovi v celi─Źni steni in prepre─Źujejo ┼íirjenje patogenov.

1.2.3.3. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – s patogenezo povezani proteini – PR proteini

So proteini, ki so strupeni za patogene glive. V rastlini so stalno prisotni v manj┼íih koncentracijah, po oku┼żbi pa se njihova koncentracija mo─Źno pove─Źa. Nahajajo se v medceli─Źnem prostoru in v celicah samih. So izredno kisli, ali izredno bazi─Źni, zelo topni in reaktivni. Kot primere lahko navedemo ├č-1,3-glukanaze, hitinaze, lizocime, peroksidaze, PR-1 proteine, proteinaze, s cisteinom, ali glicinom bogate beljakovine, inhibitorje proteinaz. Pove─Źanje proizvodnje PR proteinov spro┼żijo signalne snovi, kot so: salicilna kislina, etilen, ksilanaza, polipeptidni sistemin, jasmonska kislina… PR proteini izkazujejo mo─Źno antiglivi─Źno in antimikrobno aktivnost, saj inhibirajo oblikovanje spor, krepijo stene rastlinskih celic, oblikujejo papile, razgrajujejo celi─Źne stene nekaterih patogenih gliv (├č-1,3-glukanaza, hitinaza), lizocimi razgrajujejo celi─Źne stene bakterij, itd.

1.2.3.4. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – fitoaleksini

Fitoaleksini so toksi─Źne antimikrobne substance, ki se oblikujejo v znatnih koli─Źinah samo ob stimulaciji (po┼íkodbe patogenov, kemi─Źne po┼íkodbe, fizikalne po┼íkodbe).

1.2.4. LOKALNO IN SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST

1.2.4.1. LOKALNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (LAR)

Je odpornost, ki se izra┼ża na mestu oku┼żbe. Kot primer lahko navedemo oblikovanje 1 – 2 mm cone okoli pege na listu, v kateri ni drugih peg. Tudi ostale pege v bli┼żini so manj┼íe. S tem se zmanj┼ía mo┼żnost su┼íenja listov.

1.2.4.2. SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (SAR)

─îe mlade rastline oku┼żimo z nekim patogenom, so nato ┼íe nekaj ─Źasa odporne proti ┼ítevilnim drugim patogenom. V tem primeru signalne molekule (salicilna kislina, dikloroizonikotinska kislina, arahidonska kislina) spro┼żijo delovanje SAR genov, kateri oblikujejo snovi z antimikrobnim u─Źinkom, ali snovi, ki delujejo v zvezi z antimikrobnimi proteini (├č-1,3-glukanaza, hitinaza, PR proteini). Sistemsko pridobljeno odpornost lahko tudi umetno induciramo z nekaterimi pripravki za varstvo rastlin in prav taka sredstva bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Gre za sredstva italijanskega proizvajalca Fertenia, ki so v sosednji Italiji (Abruzzo, Toskana, Bene─Źija, Furlanija) ┼że v ┼íiroki uporabi in dajejo dobre rezultate. Na slovenskem tr┼żi┼í─Źu so se v letu 2014 pojavila prvi─Ź. Preizkus njihove u─Źinkovitosti bo letos potekal tudi na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Nekatera izmed njih so registriana za uporabo v ekolo┼íki pridelavi vinske trte, sadja in zelenjave, spet druga za uporabo v integrirani pridelavi.

2. PROIZVODI PODJETJA FERTENIA

So sredstva za krepitev naravne odpornosti rastlin po principu aktivne odpornosti, oziroma sistemi─Źno pridobljene odpornosti. Delujejo kot signalne snovi, ki pospe┼íujejo tvorbo fitoaleksinov ter PR proteinov. Hkrati vplivajo na oja─Źitev rastlinskih celi─Źnih sten z razli─Źnimi mehanizmi delovanja.

previen2.1. PREVIEN IN PREVIEN BIO

Sta sredstvi, po sestavi iz rastlinskih ekstraktov rastlin Quillaja saponaria, Salvia officinalis, Potentilla erecta, Aloe vera, izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum), ekstraktov propolisa, glutationa (znan antioksidant), peptidov, saponinov, salicilne kisline naravnega izvora, oligosaharidov, lipidov, abscizinske kisline, terpenov in kinonov. Na┼ítete snovi spodbujajo sistemi─Źno pridobljeno odpornost rastlin, saj stimulirajo tvorbo fitoaleksinov in PR proteinov, ki delujejo antimikrobno. PREVIEN je bogat tudi z minerali (fosfor, silicij) in vpiva na odebelitev celi─Źnih sten listne povrhnjice.

2.1.1. U─îINKI

Sredstvi poskrbita za foliarno prehrano rastlin, krepitev rastlin (debelej┼ía listna ploskev), aktivacijo SAR, nadzor rasti, celjenje po┼íkodb (glutation, saponin, tanini) ter omogo─Źa uporabo ni┼żjih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev in s tem manj┼íi negativen vpliv le teh na okolje.

2.1.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

– od brstenja do formiranja jagod sredstvo uporabljamo na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi v odmerku 250 ml/100l vode,
– od faze debeljenja jagod na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji z bakrenimi pripravki.

Sredstvo ima kisel pH, zato se ne me┼ía s sredstvi z bazi─Źnim pH-jem. PREVIEN BIO je registriran za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu. Sredstvi nimata karence.

fertizolfo2.2. FERTIZOLFO BIO

Je sestavljen iz izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum, Sargassum ssp.), elementarnega ┼żvepla, organskega du┼íika (peptidi, aminokisline) s hitro sposobnostjo penetracije v rastline, alginatov, ogljikovih hidratov, giberlinov, avksinov, betainov in citokininov. Poleg teh vsebuje tudi rastlinska olja, ki izbolj┼íajo omo─Źenost rastlin in obstojnost sredstva na njih.

2.2.1. U─îINKI

– skrbi za prehrano in krepitev rastlin,
– aktivira sistemi─Źno pridobljeno odpornost,
– omogo─Źa hitro absorpcijo ┼żvepla, saj se 90 % razpolo┼żljivega ┼żvepla v rastlino vsrka ┼że v 4 – 6 urah. S tem je delovanje ┼żvepla izbolj┼íano,
– deluje antimikrobno, antioksidativno in vpliva na hitrej┼íe celjenje po┼íkodb.

2.2.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

Sredstvo uporabljamo v odmerku 400 – 500 g/hl. ─îe ga uporabljamo samostojno, izvajamo ┼íkropljenja na 7 do 8 dni, v kombinaciji z drugimi pripravki pa na 14 dni. Sredstvo je registrirano za uporabo v ekolo┼íki pridelavi.

dinamico2.3. DINAMICO IN DINAMICO MICRO

Sestavljena sta iz rastlinskih ekstraktov (Hedera helix, Potentilla erecta, Aloe vera, Yucca schidigera, Quillaja saponaria), ekstrakta propolisa, silicijevega dioksida topnega v vodi ter kalijevega oksida topnega v vodi. Priporo─Źa se za uporabo v letih, ko je pritisk bolezni ve─Źji. DINAMICO MICRO vsebuje ┼íe baker (Cu) topen v vodi in v obliki kelata EDTA, mangan (Mn) v istih oblikah kot baker ter cink (Zn), prav tako v istih oblikah kot baker.

2.3.1. U─îINKI

Pove─Źujeta odpornost rastlin v stresnih pogojih (su┼ía, visoke temperature, nizke temperature). Vpliva na odebelitev listne ploskve in s tem pove─Źuje odpornost na bolezni, pospe┼íuje fotosintezo in pove─Źuje vsebnost sladkorjev. Mo┼żna je uporaba v ekolo┼íki pridelavi. Omogo─Źata uporabo ni┼żjih odmerkov FFS ter nimata karence.

2.4. SAVECROP

Po sestavi je 10 % iz rastlinskih ekstraktov (terpeni, disaharidi – traheloza, ki prepre─Źuje zmrzovanje vode, polilignikarbonska kislina, kalcijev oksid topen v vodi in magnezijev oksid topen v vodi).

2.4.1. U─îINKI

Je sredstvo, ki pove─Źa odpornost rastlin na poletne su┼íe in spomladanske zmrzali. Ob pozebah prepre─Źuje zmrzovanje vode v celicah in prevodnemu sistemu. Ob su┼íi zni┼żuje transpiracijo rastlin tako, da v rastlini pove─Źa koncentracijo prolina, betaina in polisaharidov, ki delujejo antistresno ter na rastlinah ustvari para prepustni film, ki omejuje izgubo vode skozi liste. Rastline ┼í─Źiti kemi─Źno in mehansko, zato morajo biti rastline za primeren u─Źinek dobro pokrite s sredstvom. Omogo─Źa tudi hitrej┼íe okrevanje rastlin po pozebi, za┼í─Źito cvetov pred pozebo ter dalj┼íe skladi┼í─Źenje plodov, ─Źe ga uporabljamo v kombinaciji s pripravkom SILICAL.

2.4.2. NA─îIN UPORABE

Preventivno ga uporabljamo v odmerku 1,3 – 1,5 l/ha. Padavine po aplikaciji zmanj┼íujejo njegovo u─Źinkovitost, zato je v takem primeru potrebna ponovna aplikacija.

2.5. FITOFOL P

Po sestavi gre za foliarno gnojilo na osnovi fosfitov. Sredstvo sicer ni primerno za uporabo v ekolo┼íki pridelavi, vendar je zaradi ugodne cene prav, da ga omenimo. Uporabljamo ga v odmerkih 250 – 350 g/hl v 2 – 3 tretiranjih takoj po odganjanju. Na voljo je ve─Ź proizvodov v kombinaciji s ┼íe drugimi hranili:

– P/K (20-30) – uporaba v cvetenju, dozorevanju in pri koreninjenju
– P/Mg (26-6) – pri pomanjkanju magnezija, pospe┼íuje fotosintezo
– PK/Mn (30-7-4) – pri pomanjkanju mangana
– P/Ca (22-8) – umirjanje prebujne rasti, antimikrobno delovanje
– P/Cu (20-5)
– P/Zn (34-10)
– P/Zn-Mn (20-3-2) – cink in mangan v obliki kelata EDTA

3. POLJSKI POSKUSI SREDSTEV FERTENIA

V Italiji so bili s sredstvi proizvajalca FERTENIA v letih 2011, 2012 in 2013 opravljeni ┼ítevilni poskusi u─Źinkovitosti sredstev proti glavnima boleznima vinske trte, peronospori (Plasmopara viticola) ter oidiju (Uncinula necator). V letih 2011 in 2012 je bil pritisk teh bolezni nizek, sredstva so kazala dobro u─Źunkovitost, v dolo─Źenih primerih celo 100 %, zato bomo te rezultate poskusov na tem mestu izpustili. Ogledali si bomo rezultate poskusov v letu 2013, ko je bil pritisk peronospore in oidija zelo velik. Tako bomo dobili najbolj┼ío sliko u─Źinkovitosti teh sredstev.

3.1. OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)

Poizkus je potekal v kraju Pianella (PE) v italijanski pokrajini Abruzzo na sorti vinske trte Montepulciano. Prvo ┼íkropljenje je bilo opravljeno 8. maja, zadnje 19. julija. Skupno je bilo opravljenih 6 tretiranj. Poskus je bil zasnovan v 4 naklju─Źnih blokih s po 6 rastlinami na posamezen blok.

3.1.1. ŠKROPILNI NAČRTI

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIZOLFO BIO na 8 – 10 dni v odmerkih 3 kg/ha in 4 kg/ha
3. tretiranje: tebukonazol + ┼żveplo (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 2,2 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)
4. tretiranje: miklobutanil (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 1,5 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)

Poraba vode je zna┼íala 800 – 1000 l/ha.

3.1.2. REZULTATI

Pregledalo se je 50 grozdov/parcelo iz trsov na sredini posamezne parcele. Preverjalo se je ┼íirjenje bolezni (% napadenih grozdov) ter intenziteto napada (% oku┼żenih jagod).

3.1.3. VREMENSKE RAZMERE TER PRITISK BOLEZNI

Pomlad in zgodnje poletje sta bila de┼żevna in podpovpre─Źno topla. Pritisk bolezni je bil nizek. V drugem tednu junija so se temperature dvignile, pri┼ílo je do primarnih oku┼żb z oidijem vinske trte. V za─Źetku junija je bil razvoj bolezni po─Źasen, nato pa se je virulentnost do konca meseca mo─Źno pove─Źala.

3.1.4. REZULTATI POSKUSOV

– oku┼żb na listih ni bilo
– u─Źinkovitost na grozdju na dan 30. junij 2013:

tretiranje 1: % napadenih grozdov: 49,4 % oku┼żenih grozdov; % oku┼żenih jagod: 36,2 %
tretiranje 2: % napadenih grozdov: 8,6 % (82,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 6,6 % (81,7 % u─Źinkovitost)
tretiranje 3: % napadenih grozdov: 2,7 % (94,5 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,9 % (94,7 % u─Źinkovitost)
tretirnaje 4: % napadenih grozdov: 1,2 % (97,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,4 % (96,1 % u─Źinkovitost)

3.2. PERONOSPORA VINSKE TRTE (Plasmopara viticola)

Poskus je potekal v istem kraju v pokrajini Abruzzo na sorti Montepulciano. Zasnova poskusa je bila podobna tisti pri oidiju, le da so bile na blok napravljene le 3 ponovitve.

3.2.1. ŠKROPILNI NAČRTI

Opravljena so bila 4 razli─Źna tretiranja, v 2. in 3. so bili uporabljani proizvodi Fertenia samostojno, oziroma v kombinaciji s klasi─Źnim sredstvom, 4. trteiranje je klasi─Źno.

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIRAME 30 (8 aplikacij na 10 dni; 3 l/ha in 2 l/ha)
3. tretiranje: PREVIEN BIO + RIDOMIL GOLD (8 aplikacij na 10 dni; 2,5 l/ha in 1,25 kg/ha)
4. tretiranje: FOSETIL-AL + MANKOZEB (1 aplikacija na 10 dni, 1,25 in 2 kg/ha)
FOSETIL AL + BROCANTITE (1 aplikacija na 10 dni, 5 kg/ha)
METALAKSIL + MANKOZEB (2 aplikaciji na 10 dni, 2,5 kg/ha)
METALAKSIL + BAKROV HIDROKSID (1 aplikacija na 10 dni, 4,5 kg/ha)
CIMOKSANIL + BROCANTITE (2 aplikaciji na 10 dni, 3 kg/ha)
BAKROV SULFAT (1 aplikacija, 6 kg/ha)

3.2.2. VREMENSKE RAZMERE IN PRITISK BOLEZNI

Pritisk bolezni je bil v letu 2013 zelo velik, saj je bilo ob koncu poskusa v kontroli kar 85 % oku┼żenih grozdov. Aprila in maja je pogosto de┼żevalo, temperature so bile podpovpre─Źne. Primarna oku┼żba je bila izvedena v 1. tednu maja, nato je zaradi nizkih temperatur sledila dolga inkubacijska doba. Prva bolezenska znamenja na kontroli so se pojavila v za─Źetku junija. Med 15. in 24. junijem so bile temperature visoke, pritisk bolezni nizek, nato je med 24. in 30. junijem pri┼ílo do ponovnega poslab┼íanja vremena z de┼żjem, povi┼ían pritisk bolezni je trajal vse do 19. julija.

3.2.3. REZULTATI POSKUSA NA GROZDJU

Stopnjo oku┼żb se je spremljalo 3-krat, prvi─Ź 14. junija, drugi─Ź 2. julija in zadnji─Ź 19. julija.

14. junij:

TR1 40 % oku┼żenih
TR2 2,2 % oku┼żenih (94,5 % u─Źinkovitost)
TR3 1,0 % oku┼żenih (97,5 % u─Źinkovitost)
TR4 0,0 % oku┼żenih (100 % u─Źinkovitost)

2. julij:

TR1 76,6 % oku┼żenih
TR2 7,5 % oku┼żenih (90,2 % u─Źinkovitost)
TR3 7,3 % oku┼żenih (90,4 % u─Źinkovitost)
TR4 1,7 % oku┼żenih (97,7 % u─Źinkovitost)

19. julij:

TR1 91,6 % oku┼żenih
TR2 46,6 % oku┼żenih (49,1 % u─Źinkovitost)
TR3 43,8 % oku┼żenih (52,1 % u─Źinkovitost)
TR4 6,0 % oku┼żenih (93,4 % u─Źinkovitost)

4. ZAKLJU─îKI

Ekolo┼íka pridelava vinske trte je posebej v letih, ko je pritisk bolezni peronospore in oidija visok, poseben izziv. Ob pomanjkanju sredstev za varstvo vinske trte, so sredstva proizvajalca FERTENIA dobrodo┼íla alternativa klasi─Źnim bakrenim pripravkom ter mo─Źljivemu ┼żveplu, zato bi jih veljalo vklju─Źiti v ┼íkropilne na─Źrte, saj imamo od ostalih sredstev v ekolo┼íki pridelavi vinske trte na voljo le ┼íe kalijevo vodno steklo. Prednost uporabe sredstev FERTENIA je zagotovo tudi v tem, da nam omogo─Źajo zmanj┼íanje vnosa bakra in ┼żvepla na hektar vinograda, ko jih uporabljamo v kombinaciji. Vsa opisana sredstva so na voljo v podjetju ENOMARKET d.o.o., Kojsko, zato za ve─Ź informacij v zvezi z nakupom pokli─Źite, ali pi┼íite na kontakte na spletni strani www.enomarket.si.

5. VIRI

– CELAR A. 2003. predavanja pri predmetu Fitopatologija in fitomedicina, Oddelek za Agronomijo, Biotehni┼íka fakulteta, interno gradivo
– HEIL M., BOSTOCK R.M. 2002. Induced Systemic Resistance (ISR) Against Pathogens in the Context of Induced Plant Defences, Annals of Botany, Volume 89, issue 5, p.503-512
– tehni─Źni listi proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)
– rezultati poljskih poskusov proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)

Phomopsis viticola, povzro─Źiteljica ─Źrne pegavosti vinske trte, je ena od gliv, ki v vinogradih lahko povzro─Źijo veliko ┼íkode. Gre za bolezen lesa, ki jo v Sloveniji poznamo v vseh vinorodnih de┼żelah. Najbolj prizadene sorte z manj bujno rastjo, naprimer ‘Sivi pinot’, ‘Chardonnay’, ‘Mu┼íkat ottonel’, ‘La┼íki rizling’, ‘Traminec’, ‘Zeleni silvanec’, ‘Rizvanec’, itd., saj gliva te┼żje oslabi mo─Źan rodni les, kot ┼íibek rodni les manj bujnih sort.

Oku┼żene rozge ─Źez zimo zna─Źilno pobelijo, nato izpod povr┼íja izrastejo ─Źrne bradavi─Źaste tvorbe, piknidijska trosi┼í─Źa, ki spomladi, takoj po odganjanju vinske trte dozorijo in za─Źnejo bruhati trose. V tem obdobu prihaja do glavnih oku┼żb mladik. Te se navadno zgodijo v de┼żevnem vremenu na bazalnem delu poganjka. Oku┼żbe so huj┼íe in bolj ob┼íirne, ─Źe je v ─Źasu odganjanja in za─Źetne rasti mladik hladno in de┼żevno vreme in trta raste po─Źasneje. Na mestu oku┼żbe se razvijejo ─Źrne nekrotizirane ranice elipti─Źne oblike. Z rastjo mladike se ranica podalj┼íuje in razpoka v globino. Pri mo─Źnih oku┼żbah mladika zakrni in lahko popolnoma propade. ─îe proti ─Źrni pegavosti vinske trte ve─Ź let zapored ni─Ź ne ukrenemo, gliva polagoma preraste celoten trs. Bolezen se iz leta v leto stopnjuje, s─Źasoma pri─Źnejo odmirati celotni kraki, ali kordoni. Lahko propade celoten trs. Oku┼żene trte moramo ve─Ź let zdraviti, da spet vzgojimo zdrav rodni les. Razvoj glive na ostalih delih trte pri nas ni tako pomemben. Na listih opazimo to─Źkasta razbarvanja z vijoli─Źno ─Źrno piko na sredini. Pege se po─Źasi ve─Źajo, listi pri─Źno rumeneti in veneti ter odpadejo pozneje kot zdravi listi. Mladi listi─Źi se skodrajo. Jagode se spremenijo v temno modre posu┼íene rozine neprijetnega plesnivega okusa.

Pri varstvu se poslu┼żujemo tako preventivnih, kot tudi kemi─Źnih ukrepov. Oku┼żene dele trt izrezujemo, jih odstranjujemo iz vinograda ter se┼żgemo, ali zakopljemo. Gliva se namre─Ź razvija tudi na odrezanem lesu na tleh. ─îe tak les mul─Źimo, s tem ┼íe pospe┼íimo razvoj glive.

Kemi─Źno varstvo opravljamo v fenofazi odganjanja ter za─Źetne rasti mladik. Pomembno je, da ustavimo izbruhe spor iz piknidijskih trosi┼í─Ź. ─îe to uspe┼íno storimo, smo bolezen ustavili. Kemi─Źna eradikcija micelija iz lesa ni mo┼żna. Odvisno od potrebe ter vremenskih razmer, izvedemo eno do dve ┼íkropljenji letno v ─Źasu odganjanja. Prvo ┼íkropljenje opravimo, ko so mladike velike 2 – 3 cm, drugo pa ko so mladike dolge 6 – 10 cm. V suhih pomladih so razmere za razvoj glive slabe. V de┼żevnih in hladnih pomladih prvo ┼íkropljenje opravimo, ko so mladike dolge 1 – 2 cm in drugo, ko so dolge 3 – 5 cm.

V Sloveniji so za namen kemi─Źnega varstva pred ─Źrno pegavostjo vinske trte registrirana sredstva na podlagi propineba (Antracol, Antracol combi), ditianona (Delan), folpeta (Folpan), metirama (Polyram) in strobilurinski pripravki (Stroby WG, Quadris, Universalis), s tem da ima slednji le stransko delovanje. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba (Dithane, Manfil). Tuje in vitro raziskave so pokazale, da strobilurini proti glivi u─Źinkujejo ┼że v najni┼żjih koncentracijah. Med preizku┼íenimi fungicidi sta bila naju─Źinkovitej┼ía trifloksistrobin (pripravek Nativo 75 WG) in penkonazol (Topas), ki sta v Sloveniji registrirana za varstvo pred oidijem vinske trte. Dobro so inhibirali rast micelija tudi pripravki na podlagi azoksistrobina, krezoksim-metila, spiroksamina in mankozeba. Najve─Źji odmerek aktivne snovi za zaviranje rasti micelija je bil potreben pri pripravkih na podlagi folpeta. Aktivne snovi, ki so registrirane samo za varstvo pred oidijem vinske trte, u─Źinkujejo le na micelij glive Phomopsis viticola in ne prepre─Źujejo kalitve trosov glive. Od sredstvev na tr┼żi┼í─Źu omenimo ┼íe Mikal Flash (fosetil-Al + folpet), ki prav tako deluje proti ─Źrni pegavosti, toda u─Źinek ima le njegova kontaktna komponenta, folpet. Za zelo u─Źinkovit pripravek proti ─Źrni pegavosti vinske trte, ki v zgoraj navedeni raziskavi ni bil zajet, velja ditianon (Delan). Ta je zelo primeren za uporabo v antirezisten─Źni strategiji, kjer se velikokrat uporablja folpet. Vsa na┼íteta sredstva, razen tistih, ki so namenjena varstvu pred oidijem vinske trte, so sicer registrirana za za┼í─Źito pred peronosporo vinske trte.

Za nakup sredstev se lahko obrnete na podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko, kjer boste tudi dobili nadaljne napotke za varstvo vinske trte ter uspe┼íno antirezisten─Źno strategijo.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin