Tag: Soška dolina

Pogled na vremensko sliko 14. aprila nam je razkril zanimivo situacijo s postavitvijo zračnih mas, kakršnih smo bolj vajeni pozimi. Anticiklonalna blokada Atlantika ter globok prodor polarnega zraka iz severne Evrope je bil skrb zbujajoč predvsem za kmetijstvo. Kombinacija mrzlega zraka in jutranje razjasnitve po večernem prehodu hladne fronte je nakazovala veliko verjetnost pozebe. Globoka dolina s hladnim zrakom se je nad našimi kraji zadrževala več dni, kar je verjetnost za pozebo še povečevalo. Najhladnejši zrak v višinah nas je dosegel 16. aprila in katastrofa je bila na izpostavljenih legah neizogibna.

Spust polarnega zraka iz severa Evrope in položaj hladne fronte:

 

 

 

 

 

Hladna fronta je v ponedeljek, 14. aprila najprej dosegla severovzhodno in severno Slovenijo. Ob ugodnih pogojih so se pojavljale nevihte, nekatere med njimi supercelične. Dobri pogoji za močne nevihte so vladali tudi v Furlaniji ter predvsem obalnem pasu severnega Jadrana. Modeli so prognozirali med 500 in 750 J/kg MLCAPE-a, izjemnih 60 do 70 vozlov DLS-ja ter okoli 200 m2/s2 SREH-a 0-3 km. Kot lahko vidimo na Videmski 12z sondaži, smo imeli tudi lep veering profil, še lepši južno od Vidma, kjer je pri tleh pihal jugovzhodnik. Lokalno konvergenco je najbolje predvidel WRF na Meteonetwork.it, saj je do eksplozivnega proženja prvih neviht prišlo prav na mestih, ki jih je predvidel ta model. Nevihte so hitro prerasle v konvektivno linijo, ki se je le počasi pomikala iz Furlanije in Krasa proti severnemu Jadranu. Po poročilih stormchaserjev na terenu, je bilo med njimi tudi več superceličnih neviht z manjšo točo. Vse dogajanje je bilo pomaknjeno južno od Goriške in Goriških Brd, kjer smo ostali praktično suhi, če izvzamemo nekaj ploh, ki so nastale za hladno fronto. Na območju Krasa je lokalno padlo tja do 65 mm dežja, kar nam razkriva slika radarske akumulacije padavin.

Iniciacija neviht 14/04/2014 v Furlaniji:

Sondaža Udine 12z 14/04/2014 in squall linija preko Krasa:

 

Do jutra, 15. aprila, se je hladna fronta pomaknila dlje proti Dalmaciji, nad nami pa smo že imeli hladen polarni zrak. Jutro je bilo jasno z burjo, zato so bile temperature vendarle višje od pričakovanj in pozebe smo se za ta dan rešili. Minimalne temperature po postajah v Goriških Brdih in Posočju so bile: Kojsko 9,5°C (6:38), Korada 4,1°C (6:50), Dolgi Laz 2,8°C (6:50), Neblo 7,2°C (3:40), Deskle 7,2°C (3:27). Burja močnejših sunkov ni dosegala, pihalo je do 50 km/h.

Burja je vztrajala tudi naslednje jutro, 16. aprila, vendar le na izpostavljenih mestih. Doline in kotline so bile v brezvetrju, kar je ob jasnem jutru z nizko zračno vlago in dejstvu, da nas je v višinah dosegel najhladnejši zrak, lahko rezulturalo le v eni stvari, pozebi! V Soški dolini se je temperatura na 2m spustila do okoli 0°C le za kratek čas, od lokacije do lokacije pa so bile razlike v temperaturah velike, odvisno tudi od tega, koliko je kje pihalo. Po poročilih prebivalcev je bila slana zjutraj razporejena zelo neenakomerno, ponekod je sploh ni bilo. Pozeba je prizadela le rastline, ki rastejo blizu tlom, torej vrtnine in poljščine, medtem ko sta jo sadno drevje in vinska trta odnesla brez hujših posledic.

Nevihtna linija južno od Nove Gorice 14. aprila (slika 1), virge in odlična vidljivost 15. aprila (slika 2 in 3), sončni zahod z virgami nad Novo Gorico (slika 4):

Postavitev zračnih mas dne 16.04. nad Evropo:
Huje je bilo v Goriških Brdih. Vremenska postaja Casino Venko Neblo je zabeležila Tmin (2m) pri -0,8°C, temperatura pa je ostala pod lediščem kar 3 ure in pol. Lokalno so bile zabeležene še nižje temperature. Poročila iz Plešiva, predvsem vinogradov pod vasjo, na italijanski strani meje, poročajo o Tmin kar -2,7 C. Mladike vinske trte, ki so pri nekaterih sortah (chardonnay) že dosegle dolžino 20 do 30 cm, je slana popolnoma požgala. Podobno je bilo tudi z zgodnjimi pinoti, manj škode je le na bolj poznih sortah. Da je bila plast ledenega zraka debela, se vidi na trtah z visoko kordonsko vzgojo, ki v Plešivem niso nič manj prizadete kot trte na enojnem, ali dvojnem Gujotu. Mladike so počrnele in se sušijo. Trta bo ponovno odgnala iz spečih brstov, katerih rodnost je bistveno manjša, zato bo škoda v teh vinogradih velika. Tmin po postajah v Goriških Brdih in Posočju: Neblo -0,8°C, Deskle 0,1°C (6:23), Kojsko 6,3°C (5:51), Korada 2,1°C (5:54), Dolgi Laz 1,9°C (4:42), Renče 4,9°C (2:53), Paljevo 1,0°C (5:39), Gorenje Polje 0,2°C (6:55), Okroglo 2,3°C (5:03). V jutro s slano so se zbudili tudi marsikje drugod po Sloveniji. Tmin iz vremenskih postaj Agencije za okolje so sledeče: Bilje pri Novi Gorici 0.4 °C, Celje -0.3 °C, Črnomelj 0.0 °C, Katarina nad Ljubljano 3.0 °C, Kočevje -1.4 °C, Kredarica -12.4 °C, Letališče Cerklje ob Krki -0.4 °C, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 3.4 °C, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana -0.2 °C, Letališče Lesce 4.9 °C, Letališče Portorož 3.8 °C, Lisca -0.6 °C, Ljubljana 1.9 °C, Murska Sobota 1.3 °C, Novo mesto 0.1 °C, Postojna 2.0 °C, Rateče -4.0 °C, Slovenj Gradec 0.5 °C, Vojsko 0.0 °C.

Potek temperature in graf vetra na vremenski postaji Casino Venko Neblo v noči iz 15. na 16. april:

Posledice pozebe na vinski trti pod vasjo Plešivo v Goriških Brdih:

 

 

 

 

 

 

Vidljivost je bila v dneh 16. in 17. aprila odlična, relativna zračna vlaga pri tleh pa zelo nizka, saj je na posameznih postajah padla vse do 21 %. V popoldnevih so se pojavljale številne plohe, vendar padavine zaradi nizke zračne vlažnosti večinoma niso dosegle tal, pojavljale so se virge. 16. aprila zvečer se je burja ponovno okrepila, močneje je pihalo v predalpskem svetu. Vremenska postaja Dolgi Laz je zabeležila najmočnejši sunek pri 61 km/h. V jutru 17. aprila se je odcepljeno jedro hladnega zraka že počasi pomikalo proti vzhodu. Nad našimi kraji se je še naprej zadrževal suh, vendar nekoliko manj mrzel zrak kot prejšnji dan. Temperature so se zjutraj na izpostavljenih mestih (Neblo) še spustile pod nič, vendar le za kratek čas in dodatnega stopnjevanja škode, vsaj v večjem obsegu, ni bilo. V Jonskem morju je nastalo ciklonsko območje, ki je popoldne z oblačnostjo vplivalo tudi na nas. Letošnji april povsem opravičuje svojo muhasto naravo, saj imamo opraviti s številnimi odcepljenimi jedri in nestanovitnim vremenom s plohami. Količine padavin so majhne, vendar so tla še od obilnega zimskega deževja vsaj globje dobro namočena.

Viri:

Situacija, ki so jo nakazovali nekateri modeli, predvsem WRF, je postala resničnost. Brez kakršnih koli predhodnih opozoril s strani uradnih organizacij, smo v Goriških Brdih dobili obsežne poplave, ki so poplavile nekatere stanovanjske in poslovne objekte ter kmetijske površine. Spomnimo se, da je bil Meteoalarm še zjutraj obarvan zeleno in je bilo opozorilo izdano šele, ko je bil dogodek že v teku. Kaj se je torej zgodilo?

Kot rečeno, dogajanje so najbolje zadeli nekateri različki WRF modela. Že v 00z zagonu 28/05/2013 so kazali lepo konvergenco v obalnem pasu Furlanije in naprej proti osrednji Furlaniji, nato pa je 12z zagon istega dne konvergenco premaknil še nekoliko bližje Zahodni Sloveniji, na os Gradež – Goriška Brda. Modeli so predvidevali različne vrednosti CAPE-a, do okoli 750 J/kg v obalnem pasu, pa do 500 J/kg preko cele furlanske ravnine. Vetrovni pogoji za močne nevihte so bili pravzaprav odlični, saj smo imeli med 40 in 50 vozli DLS-ja, ter do 250 m2/s2 SREH-a 0 – 3 km, z dobrim veering profilom. Jugovzhodnik je pihal na 10 m iz Tržaškega zaliva, višje pa je veter lepo povijal v jugo in jugozahodnik. Pogoji so torej bili, a kot kaže spregledani.

Sinoptična situacija:

Po modelskih napovedih bi morala konvergenca zagrabiti ob 00z na 29/05/2013, vendar so se prve padavine pričele pojavljati v Tržaškem zalivu že okoli 23:30 na 28/05/2013. Ponoči se je že formirala linija v smeri JZZ – SVV z zmernimi do močnimi nalivi. V Goriških Brdih so prve kaplje dežja padle okoli 3:00 zjutraj. Ob 5:00 zjutraj se je pričel krepiti jugovzhodnik in os konvergence se je obrnila v smer JZ – SV. Nevihte so se formirale nekaj kilometrov zahodno od Gradeža in potovale po tej osi točno proti Goriškim Brdom. Pričelo se je večurno zlivanje, ko je v nekaterih nalivih v pol ure padlo tudi preko 15 mm dežja. Jakosti nalivov so se gibale med 100 in 160 mm/uro. V Furlaniji je nastal tudi kakšen kratkotrajen mezociklon, en, z ogromnim wall cloud-om je bil opažen med 9:40 in 10:00 uro zahodno od kraja Ruda. Okoli 9:25 ure je v Gradu nastala vodna tromba, katere funnel cloud je bilo moč opazovati iz Rude. Video trombe si lahko ogledate TUKAJ. Nevihtna linija je oslabela po 11:00 uri, ko je preko ravnine zapihal jugozahodni veter in je konvergenca razpadla.

Radarska slika ob 23:30 na 28/05/2013, ko so se pričele pojavljati prve padavine v Tržaškem zalivu:

Radarska slika na 29/05/2013 ob 8:40 po lokalnem času, ko je bila nevihtna linija na svojem vrhuncu. V tem času je bila v Furlaniji opažena tudi supercelica:

Fotografiji supercelice z wall cloudom zahodno od Rude ter funnel cloud nad Gradežem:

V Furlaniji je bila večina predvsem stranskih cest pod vodo in zaprtih. Potoki so se v ravnini zlahka razlivali preko svojih bregov in poplavljali. V kraju Perteole, severozahodno od Rude je potok tekel kar skozi vas. Poplavljene so bile tudi številne njive. Kljub vsemu je v tem delu ravnine padlo le nekaj čez 40 mm dežja. Le postaja v Caprivi del Friuli je namerila več:

  • Capriva del Friuli: 87,2 mm
  • Cormons: 46,4 mm
  • Palmanova: 42,8 mm
  • Ruda: 41,8 mm
  • Prepotto: 34,6 mm

Poplavljena vas Perteole v Furlaniji:

Precej bolj pestra je bila situacija v Goriških Brdih, kjer je med 5:00 in 11:00 uro zlivalo praktično brez prestanka. Količine padavin so na posameznih amaterskih in agrometeoroloških postajah presegle 100 mm padavin. Rekorder je bila postaja v Biljani, ki je namerila 125,5 mm dežja:

  • Biljana: 125,5 mm (amaterska)
  • Kozana: 110,6 mm (agro)
  • Kojsko: 110,0 mm (amaterska)
  • Vipolže: 94,2 mm (agro)
  • Višnjevik: 94,2 mm (agro)
  • Vipolže: 90,8 mm (amaterska)
  • Šlovrenc: 88,0 mm (agro)
  • Hum: 81,4 mm (agro)
  • Korada: 61,2 mm (amaterska)
  • Neblo: 46,6 mm (amaterska)

Posledice teh količin dežja so bile seveda katastrofalne. Potoki v Brdih so močno narasli in se pričeli razlivati. V Dobrovem je poplavilo trgovino in skladišča kmetijske zadruge ter eno stanovanjsko hišo. Pod vodo so bili vinogradi na območju med Ceglim in Vipolžami. Skozi vinograde so potoki dobesedno drli in odnašali zemljo. Utrgalo se je kar nekaj zemeljskih plazov. Seveda je odveč poudarjati, da je dež povsem spral škropilno oblogo z vinske trte. Veliko vinogradnikov je škropilo prav dan pred dogodkom. Škropljenja bo potrebno čimprej ponoviti, čeprav je delo na razmočenih vinogradniških tleh trenutno nemogoče.

Poplavljeni vinogradi v Goriških Brdih:

Nalivi so prek Goriških Brd segali tudi v spodnjo Soško dolino, kjer so nekatere postaje prav tako zabeležile preko 100 mm padavin. Od tam so poročali o udarih strel in močnem grmenju ter posledično uničenih elektronskih napravah. Količine padavin v Soški dolini:

  • Paljevo: 107 mm
  • Deskle: 105,4 mm
  • Gorenje Polje (Anhovo): 83,6 mm
  • Ravna pri Ligu: 75,4 mm

V prihodnjih dneh ne gre pričakovati velikih sprememb v vremenu. Nad nami še naprej ostaja hladen zrak, vreme zato ostaja nestanovitno s pogostimi plohami in nevihtami. Glede škropljenj in nakupa ustreznih fitofarmacevtskih sredstev se oglasite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Letošnji maj prav gotovo spada med najhladnejše in najbolj mokre v zadnjih letih. Povprečna temperatura v Kojskem trenutno znaša vsega 15,2°C (leta 2012 je bila 16,5°C, 2011 pa 18,2°C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec že presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v več poslabšanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Posočju že presegla 1000 mm. Obilna moča povzroča sive lase predvsem sadjarjem, saj češnje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradništvu je treba škropljenja pogosto ponavljati, saj velike količine padavin škropilno oblogo hitro sperejo. Nad naše kraje v višinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica česar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslabšanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Goriških Brdih okoli 40 mm, v spodnji Soški dolini 55 mm, v zgornjem Posočju pa med 60 in 75 mm. Veliko dežja je bilo tudi na območju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabeležila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslabšanja je ob južni advekciji pred hladno fronto večinoma zmerno deževalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in močnejši nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poročali iz okolice Vicenze v Benečiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm dežja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabeležila celo izjemnih 264,8 mm dežja. Še ena hladna fronta nas je prešla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili močne nalive, padlo je tja do 10 litrov dežja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo še 2-krat toliko dežja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Benečiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem času, najprej z multicelično nevihto v Benečiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zvečer razširile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in močnih razelektritev, na območju med Solkanom in Lokvami je ponoči padala toča, ki pa večje škode vendarle ni povzročila. Točonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poročila iz Udin so govorila o 10 cm toče na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poročali celo o prek 30 cm debeli odeji toče. Količina padavin je bila po postajah zelo različna. V Goriških Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) dežja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile količine precej večje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je znašala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zvečer. Padavine smo beležili predvsem v severnem delu Goriških Brd, kjer je padlo okoli 10 mm dežja, medtem ko v južnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pričela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multicelična nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla točo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v večernem času nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zvečer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in naše kraje. Ob obali hrvaške Istre je nastala močna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej dežja. Postaje v Goriških Brdih so beležile med 39,8 mm (Vipolže) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale še popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Gradeža opaziti še eno šibkejšo supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in prešla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato končala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadrževalo središče ciklona. Čez dan in zvečer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Benečiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pričakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v začetku junija. Spremljajte nas še naprej, za sprotna poročila o dogajanju na terenu nas spremljajte na naši Facebook strani.

Viri:

Page 1 of 612345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin