Tag: soška

Lokalna vremenska zanimivost, ki jo bomo obravnavali v tej objavi se navezuje na prihodnje članke, ki bodo govorili o mraziščih. Za le ta je značilen nočni nastanek temperaturnega obrata, ko temperatura z višino narašča. Čeprav dolin po definiciji ne obravnavamo kot mrazišč, v njih pogosto prihaja do nastanka temperaturnega obrata, oziroma inverzije. Če je vlaga na dnu doline dovolj visoka, oziroma se temperatura spusti pod temperaturo rosišča, pride do pojava megle, ali nizke oblačnosti zaradi kondenzacije presežne vodne pare v zraku.

Tak primer smo opazovali v spodnjem delu Soške doline 02/01/2018 zvečer. Glede na opažanja je bil prvi sprožilec nastanka megle v dolini vklop hidroelektrarne Plave II. Nad reko Sočo so se dolvodno od iztoka elektrarne pojavile meglice. Sčasoma je megla zajela kraje Ložice in Plave ter se po 21. uri hitro razširila na celoten spodnji del doline proti Solkanu. V megli je bila tudi dolina potoka Rohota.

Meglice nad reko Sočo pri hidroelektrarni HE Plave I (levo) ter že dodobra razvita megla nad Desklami v Soški dolini (desno):

 

V Desklah se je temperatura z dnevnega maksimuma pri 8°C zvečer spustila do 0°C. Medtem je postaja na pobočju nad dolino v Ravni pri Ligu (516 m) merila temperature med 2 in 3°C. Kasneje se je okoli polnoči temperatura tudi na dnu doline dvignila do 2°C, inverzija je bila večinoma razkrojena, megla je izginila, oziroma ostala le ob pobočjih hribov. Nenadni dvig temperature je bil posledica srednje oblačnosti, ki se je takrat navlekla nad dolino od severozahoda.

Graf poteka temperature na VP Deskle (1.1. – 3.1.) ter VP Ravna pri Ligu (2.1. – 3.1. – 516 m):

 

Ob polno razviti inverziji se prične hladen zrak iz doline izlivati pri Solkanu, kjer je močan nočni in jutranji veter gornik običajen. Del hladnega zraka se preliva tudi prek nižjega dela v grebenu Korade (812 m), med vasjo Vrhovlje pri Kojskem ter pobočjem predvrha Korade ‘Nad robom’ (632 m). V tokratnem primeru, ko je ob inverziji nastala tudi megla, je le ta vizualizirala prelivanje zraka prek grebena na teh mestih ter se ob padcu prek pregrade sušila zaradi adiabatnega segrevanja zraka ob spuščanju v nižje ležeča Goriška brda. Prek celotnega vzhodnega dela Brd se je pojavil veter gornik, ki je bil bolj izrazit na običajno vetrovnih mestih (Gonjače, Kojsko).

Prikaz smeri in moči vetrov prek Goriških brd in spodnje Soške doline (debelejša puščica = močnejši veter):

Razvita inverzija z meglo nad Soško dolino. Megla se preliva v Goriška brda prek nižjega dela grebena Korade (na desnem delu slike):

 

Prelivanje megle prek grebena v Goriška brda (cerkvica pripada kraju Vedrijan – slika levo). Slika desno prikazuje vas Vrhovlje pri Kojskem. Na sliki je že vidna srednja oblačnost, ki je razbila inverzijo v Soški dolini:

 

Potek temperature ter razvoj vetra gornika na vremenski postaji Kojsko. Veter je bil najmočnejši pred razpadom inverzije v Soški dolini. Opazite tudi nenaden skok temperature ob slabitvi vetra ob polnoči, ko je bilo jedro hladnega zraka v dolini že razbito:

 

Viri:

Obdobja vročega vremena letošnje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osvežitev in skrbijo za primerno namočenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer suša letos močno pritiska, smo v Goriških brdih povprečno namočeni. Dolgoletno povprečje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od začetka leta do konca julija znaša 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povprečje 856 mm. V letošnjem letu je padlo do 11.7. že 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z višinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prinašal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sondaža je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti večeru in tik pred fronto lokalno še veliko višja. Jugovzhodnik pri tleh je višje povijal v močan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj močnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo položaj fronte:

 

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 12z. Kot je iz sondaže razvidno, je bila atmosfera dokaj vlažna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledično je bila nevarnost močnejših sunkov vetra in debelejše toče ob nevihtah manjša:

Preko dneva so se močne supercelične nevihte z debelo točo pojavljale predvsem na Štajerskem, močnejši nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Posočju. Največ padavin so zabeležile postaje na območju Sedla v žlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm dežja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Benečijo od zahoda dosegel obširen MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v večernih urah dosegla južno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena močnejša nevihta potovala ob jugovzhodni obali Benečije, a je oslabela. Nova močna nevihta je nastala južno od Vidma in že v kakih 20 minutah dosegla Goriška brda. Nevihto so spremljali predvsem močni nalivi ter zmeren nevihtni piš. Vremenska postaja v Kojskem je zabeležila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala supercelične lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je šlo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje prešla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na štiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Goriških brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Goriškimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27°C, ob prehodu nevihte je padla na 20°C. Zrak je bil prek dneva zelo vlažen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosišča se je cel dan gibala okoli 21°C. Obilica vlage je pomenila veliko razpoložljive energije za nastanek močnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Močan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je znašal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu Soške doline so v nevihti padle sledeče količine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banjšice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipolže

Še analiza količin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Večji del južne Slovenije je ostal praktično brez kapljice:

Viri:

Šesti dan v juniju je dodobra zalil žejne briške griče. Največ padavin smo si obetali v večernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred točo iz predfrontalnih neviht. Že pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila supercelične lastnosti in začela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Goriškim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. Toča je padala med dežjem na območju Nebla, Fojane in Vipolž. Poročila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o večji škodi ne poročajo. Nevihta je bila na pogled ena lepše strukturiranih v naših krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnejših fazah, ko se je nevihta približala Brdom, so postale lepo vidne vse tipične strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je močan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po poševni dežni zavesi:

 

Nadaljnje približevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo močan vtis. Na sliki desno je bližnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vleče nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je prešla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokončno zamrle.

Pozno popoldne in zvečer ob prehodu hladne fronte so se še pojavljale številne nevihte z močnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, največ padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje južneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipolže
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosišča, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske supercelične nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale škropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti škropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je že odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemične fungicide, ki imajo sposobnost hitrega premeščanja po rastlini. Priporoča se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in močljivim žveplom (3 – 4 kg/ha). Če smo triazole že uporabljali pri predhodnih škropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za boljšo razporeditev sredstva po listni površini priporočamo uporabo močil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa škropilno brozgo in s tem poveča učinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekološki pridelavi obnovimo škropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za zaščito vašega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin