Tag: sondaža

Toča postaja spet vse pogostejša spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna zaščita pred njo na obširnih vinogradniških površinah praktično nemogoča, ali vsaj tehnično zahtevna, se je potrebno soočati s posledicami in predvsem blažiti nastalo škodo. Lahko pričakujemo, da bo z nadaljnjim naraščanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, moč neviht v prihodnje še intenzivnejša, toča pa debelejša in pogostejša. Na tem mestu mogoče velja omeniti zanimivo opažanje zadnjih let. Vse toče so v Goriška brda prišle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti večina toč prihajala z nevihtami iz zahoda. Čeprav slednje morebiti drži, bi bila potrebna natančnejša analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili. Na tej točki pozivam vse, ki morebiti še hranijo datume hudih ujm s točo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na članek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s točami današnjega modernega časa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za točo so vsekakor bili! Popoldne je naše kraje doseglo višinsko jedro hladnega zraka. V višinah so pihali močni severni vetrovi. Vlažnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sondaža iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal šibak jugozahodni veter. Ob močnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je znašal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja toče. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo višinsko jedro hladnega zraka nad našimi kraji, sledi karta vetrov na višini 500 hPa, z vidnim močnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sondaža:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla točo v Goriška brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost toče. Slednja je padala v pasu Kožbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Plešivo, nato je prišlo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot točonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradišča ob Soči do Fossalona, od koder so prav tako poročali o obsežni škodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. Toča je v Goriških brdih po poročanju očividcev desgala velikosti oreha, na območju Kožbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med dežjem. Po tleh je bilo pobeljeno še pol ure po dogodku, ponekod so bili večji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na štiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek Soške doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Goriškimi brdi, kjer pada debela toča, na zadnji sliki je supercelična faza nevihte nad furlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti še predhodno supercelično nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika nižje spodaj):

 

 

Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike škode na grozdju po toči v Gradišču od Soči (levo) ter v Plešivem (desno):

 

Še vedno moramo posebno skrb posvečati oidiju vinske trte, ki se sedaj že pojavlja na občutljivejših sortah, kot je chardonnay. Še posebej moramo biti pozorni na izpiranje škropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo močljivo žveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporoča uporaba močila CONTROL DMP, ki izboljša oprijem in razporeditev sredstva po površini lista, hkrati pa nam omogoča enostavno in kontrolirano znižanje pH vrednosti škropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namreč obarva vodo glede na pH. Za izboljšanje delovanja aktivnih snovi se priporoča znižanje pH-ja škropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v članku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporočila kmetijskega zavoda za škropljenje vinogradov po toči: KLIK

VIRI

Obdobja vročega vremena letošnje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osvežitev in skrbijo za primerno namočenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer suša letos močno pritiska, smo v Goriških brdih povprečno namočeni. Dolgoletno povprečje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od začetka leta do konca julija znaša 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povprečje 856 mm. V letošnjem letu je padlo do 11.7. že 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z višinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prinašal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sondaža je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti večeru in tik pred fronto lokalno še veliko višja. Jugovzhodnik pri tleh je višje povijal v močan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj močnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo položaj fronte:

 

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 12z. Kot je iz sondaže razvidno, je bila atmosfera dokaj vlažna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledično je bila nevarnost močnejših sunkov vetra in debelejše toče ob nevihtah manjša:

Preko dneva so se močne supercelične nevihte z debelo točo pojavljale predvsem na Štajerskem, močnejši nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Posočju. Največ padavin so zabeležile postaje na območju Sedla v žlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm dežja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Benečijo od zahoda dosegel obširen MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v večernih urah dosegla južno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena močnejša nevihta potovala ob jugovzhodni obali Benečije, a je oslabela. Nova močna nevihta je nastala južno od Vidma in že v kakih 20 minutah dosegla Goriška brda. Nevihto so spremljali predvsem močni nalivi ter zmeren nevihtni piš. Vremenska postaja v Kojskem je zabeležila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala supercelične lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je šlo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje prešla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na štiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Goriških brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Goriškimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27°C, ob prehodu nevihte je padla na 20°C. Zrak je bil prek dneva zelo vlažen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosišča se je cel dan gibala okoli 21°C. Obilica vlage je pomenila veliko razpoložljive energije za nastanek močnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Močan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je znašal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu Soške doline so v nevihti padle sledeče količine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banjšice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipolže

Še analiza količin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Večji del južne Slovenije je ostal praktično brez kapljice:

Viri:

Po zelo toplem začetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj obširno pisali tudi na naši strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje še v začetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za okužbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva škropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in občasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo škropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev škropljenj. Če uporabljamo kontaktne fungicide, se škropilna obloga izpere že pri 20 mm padavin. Nevarnost okužb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro poškropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporoča uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z močljivim žveplom. Priporoča se dodatek močila. Taka kombinacija nam zagotavlja zaščito tudi ob obilnejših padavinah (nad 50 mm). V tem času pričnemo uporabljati fosfite, ki povečajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekološki pridelavi moramo po obilnejših padavinah škropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po nižinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po nižinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med griči Goriških brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosišča pri tleh okoli 15°C. Vetrovi v nižjih plasteh so bili šibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je višje povijal v zahodnik. Zaradi šibkega vetrovnega striženja je bila organiziranost neviht slabša. Nastal je MCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Goriška brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabeležili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabeležile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabeležena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sondaža iz Vidma od 14 uri po lokalnem času:

Fotografija nevihte nad Goriškimi brdi. Pred nevihto je videti slabše organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v času nevihte nad Goriškimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opišejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno povečanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin