Tag: soči

Letošnji junij je med najtoplejšimi v zadnjem desetletju. Vročinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zračne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabeležili le tri vroče dni s temperaturo nad 30°C. Najvišja izmerjena temperatura je znašala 32,1°C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski noči s temperaturo nad 20°C, najvišji minimum je bil zabeležen prav tako 24.6. pri 22,7°C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vročinskega vala stopnjevala. Najvišja rosišča smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23°C.

Visoka rosišča so pomenila veliko razpoložljive energije za nevihte. 25.6. je naše kraje prešla dolina z višinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno višinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza položajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se začele pojavljati že v jutranjih urah, močan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele Soške doline v občini Kanal ob Soči. Kasneje je nekaj močnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poročali o toči debeline 8 do 10 cm ter o močnih nalivih.

Pogled na supercelično nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Več o tem dogodku: TOČA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali ločne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabeleženi najmočnejši sunki vetra v kombinaciji z močnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem času. Najmočnejše sunke vetra so zabeležile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso beležile hitrosti nad 100 km/h, čeprav je lokalno marsikje pihalo še veliko močneje, po škodi sodeč:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banjška planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Največ škode zaradi nevihtnega piša je bilo v Soški dolini, kjer je relief še dodatno potenciral učinke downbursta. Predvsem je šlo za podrta drevesa, v Kanalu ob Soči je odkrilo streho na enemu od blokov, poškodovani sta bili strehi še na enem bloku in na šoli. Odkrilo je tudi streho šole v Kalu nad Kanalom. Največ škode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v Soški dolini, višje proti Banjški planoti in v Goriških brdih je take škode manj. Močno je bila prizadeta tudi Goriška. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Goriško je zabeležila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na več regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob Soči ter poškodoval del pločevinaste strehe na šoli. Veliko nevarnost so predstavljali leteči deli ostrešja, ki so po pričevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo nekoč vojaško pokopališče:

 

Škoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili poškodovanji dve vozili, še eno je bilo poškodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, šlo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkirišču do brežine, čez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabeležila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7°C, rosišče pred nevihto se je gibalo okoli 20°C:

 

Postaja je zabeležila po dosedanjih podatkih, najmočnejši sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povprečna hitrost vetra v obdobju najmočnejših sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabeležila Max RR pri 239,8 mm/h. Še močnejša intenziteta nalivov je bila dosežena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zračnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Močan veter je povzročil velike skoke zračnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipolže
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poročili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem območju (Estofex Storm forecast). Podrobnejšo analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec še nismo zaključili. Prav nasprotno, v sredo se našim krajem približa globoka dolina s hladnim zrakom. Naš položaj na jugozahodnem robu doline, pod močnim in vlažnim jugozahodnikom v višinah, obeta obilne padavine na območju Furlanije in Posočja v sredo in četrtek. Pojavljale se bodo lahko močnejše nevihte. Karta vetra in višine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in močnim jugozahodnim tokom nad našimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in četrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

Dež z nevihtami gre pričakovati tudi v Goriških brdih, zato se priporoča, da pri zaščiti vinske trte uporabljamo močilo NU-FILM, ki zmanjša efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo še PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporoča pred zapiranjem grozdov. Sistemični komponenti dodamo še 3 – 4 kg/ha močljivega žvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameriškega škržatka. Več o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekološki pridelavi vinske trte nadaljujemo škropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali močljivo žveplo 4 kg/ha. Proti ameriškemu škržatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin