Tag: sneženje

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

Zasnežena spomladanska Korada in dolina reke Idrije v ozadju – 28.4.2016

Pregovorno muhast in spremenljiv mesec je tokrat povsem upravičil svojo slavo. Prvi dve dekadi sta sicer bili nadpovprečno topli, a brez zelo visokih dnevnih temperatur. Dežja je bilo malo, nekaj kapelj smo bili deležni 8. in 9. aprila, kakšna ploha se je še pojavila dan kasneje. Hladna fronta nas je prešla v noči na 14. april in prinesla nekaj neviht, še en suh prehod fronte smo zabeležili 19. aprila. Zapihala je zmerna do močna burja. Po še nekaj prijetno toplih dneh se je pomlad 23. aprila pričela poslavljati. Izrazit prodor polarnega zraka iz severa je prinesel hladno vreme z občasnim dežjem in plohami. Temperatura na vremenski postaji Dolgi Laz je že 25. aprila zdrsnila pod 0°C. Popoldne je nastalo nekaj ploh, na višjih nadmorskih višinah je tudi snežilo. V torek, 26. aprila je bilo zjutraj še oblačno in hladno, popoldne pa je pričelo deževati, v Furlaniji je zvečer nastalo nekaj neviht, ki so močne nalive prinesle tudi na Primorsko. Snežilo je do okoli 1000 m n.m.v. V sredo 27. aprila smo se zbudili v razmeroma toplo jutro s precej močnim jugozahodnim vetrom, ki se je tekom dneva še krepil. Popoldne so se temperature v Furlaniji povzpele tudi do 18°C. Medtem je večino Slovenije že prešla hladna fronta in prinesla izrazito ohladitev. Temperature so se spustile do ledišča, pričelo je snežiti. Primorsko je fronta prešla pozno popoldne, snežna meja se je spustila do okoli 500 m v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini. Še nižje je snežilo višje v dolini, po poročilih domačinov celo do Bodreža pri Kanalu ob Soči. V Desklah je ob nevihti padala sodra. Burja, ki je zapihala po prehodu hladne fronte ter oblačno nebo, so preprečili pozebo v jutru po fronti. 28. aprila zjutraj smo imeli dež s snegom celo v Kojskem v Goriških brdih, sneg se je prijemal do 400 m n.m.v., močnejše padavine po so ostale predvsem v Alpah, oziroma severozahodni Sloveniji. Nevarnost za pozebo v Goriških Brdih in spodnji Soški dolini je trajala še naslednji dan, a je v jasni noči še pihala burja in preprečila zdrs temperatur pod ledišče. Pozebo so ta dan imeli v srednji in zgornji Soški dolini, o rahli slani so poročali tudi iz spodnje Vipavske doline, a informacij o škodi ni. V mirni in jasni noči na 30. april se je ozračje že dovolj ogrelo, da je bila nevarnost pozebe v Goriških brdih manjša, čeprav bomo videli v nadaljevanju, da se je temperatura ponekod spustila pod ledišče. V notranjosti države so temperature tudi to noč padle globoko pod ničlo.

Preden se lotimo statistike si poglejmo nekaj utrinkov iz Alpskega sveta in Tolminske dne 15. aprila. Sušen in topel začetek meseca je poskrbel za hitro ozelenitev tudi višje ležečih območij. Srednja soška dolina je spomladi pravi zeleni balzam za oko. Na sliki levo sta vasi Volče in Čiginj, desno pa je pogled na Tolmin z Vodil vrha:

Izraziti erozijski procesi so značilnost območij z velikimi pobočnimi nakloni. Na sliki levo je podor v dolini reke Tolminke. Cerkvica nad dolino je vsem dobro znana Javorca. Na sliki desno vidimo erozijo na pašnikih, ki nastaja kot posledica intenzivne pašne rabe:

 

Južna in zahodna pobočja tolminskih gora so bila na polovici aprila že skoraj povsem oropana snežne odeje. Glavnina snega v Alpah je letos padla februarja, nato je bilo padavin malo, temperature pa so bile visoke. Na sliki levo je dolina reke Tolminke s pobočji Monture ter Mahavščka. Slika desno prikazuje vas Čadrg in venec gora od Tolminskega Migovca do Vogla:

 

Na sliki levo vidimo zajedanje pomladi v pobočja Visoč vrha, v ozadju se v oblakih skriva Stador. Desno je pogled na Matajur s pobeljenim vrhom. Sonce išče pot skozi oblake nastale kot posledica jugozahodnika v višinah:

 

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj v mesecu Aprilu:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.

Povprečna mesečna temperatura = 13,4°C (po dekadah: 14,5°C; 15,1°C; 10,7°C)
Najvišje dnevno povprečje = 16,9°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 6,6°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = 2,9°C (27.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,6°C (6. in 7.4.)

Topli prvi dve dekadi meseca sta obetali enega bolj toplih aprilov v zadnjih šestih letih, odkar postaja deluje. Najtoplejši je še vedno april 2011 s povprečno temperaturo 14,8°C. Šestletno povprečje sedaj znaša 13,2°C, torej je bil letošnji april po ledeni kalvariji ob koncu meseca le dve desetinki toplejši od povprečja ter s tem tretji najtoplejši. Drugo mesto drži april 2014 s 13,9°C, najhladnejši pa je bil april 2012 z 11,5°C. Hladnih in toplih dni v letošnjem aprilu nismo zabeležili.

April je na vremenski postaji Kojsko najbolj suh mesec v letu. Kar nekako v nasprotju z njegovim karakterjem. Tej statistiki tudi letošnji april ni ubežal, saj je bil sploh v prvih dveh dekadah zelo suh, padlo je le 14,2 mm dežja. Nemirno vreme ob koncu meseca je vendarle prineslo več dežja, dovolj za drugi najbolj namočen april v zadnjih šestih letih, a še vedno podpovprečno namočen. Povprečje močno zvišuje mokri april 2012 s kar 248,4 mm dežja. Mesečno povprečje trenutno zanaša 78,7 mm, najbolj suh je bil lanski april z vsega 27,4 mm padavin.

Število dni s padavinami = 9
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 66,5 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 26,7 mm (27.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 7,1 mm/h (27.4.)
Število dni s snežno odejo = 0
Število dni z nevihto = 3

Vetrovno mesec ni bil nič posebnega, najmočnejše sunke smo beležili ob prehodih hladnih front, 19. aprila je burja dosegla najmočnejši sunek 85,3 km/h, ob fronti 27. aprila pa je pihnilo do 70,8 km/h.

Panorama shelf clouda pred hladno fronto 27.4. v Furlaniji:

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Korada je bila ob koncu aprila ponovno pobeljena. Snežna odeja je zdržala do sončnega popoldneva dan po fronti. Za cel dan snežne odeje ponovno ni zneslo.

Povprečna mesečna temperatura = 9,5°C (po dekadah: 11°C; 10,8°C; 6,6°C)
Najvišje dnevno povprečje = 14,2°C (7.4.)
Najnižje dnevno povprečje = 1,7°C (28.4.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 2
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -0,8°C (27. in 28.4.)
Najvišja izmerjena temperatura = 18,1°C (7.4.)

Skupna količina padavin: 96,3 mm
Največja dnevna količina padavin: 40,9 mm (26.4.)
Najvišja intenziteta padavin = 160,8 mm/h (26.4.)
Število dni s sneženjem = 2 (27. in 28.4.)

Najmočnejši sunek vetra: 62,8 km/h (19.4.)

Na levi je prikazan pogled s Korade na Soško dolino in vas Deskle 28. aprila. V ozadju vidimo zasneženo Banjško planoto. Na desni so zasnežena pobočja Korade z vasico Vrtače:

 

Pri zavetišču na Koradi je bila snežna odeja visoka 4 cm, pri temperaturah okoli ničle je pihala zmerna burja, ki je izrazito stopnjevala občutek mraza. Na sliki desno je pogled iz zasnežene Korade na zeleno in pomladno Soško dolino:

 

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Postaja v Dolgem Lazu je ob sneženju 27.4. naletela na težavo z izpadom električne energije, ki je trajal dovolj dolgo, da smo ostali prav brez ključnih podatkov ob prehodu hladne fronte. Zato tokrat izpuščamo statistiko iz te postaje, saj se podatki ne bi ujemali z dejanskim stanjem. Težave z dobavo električne energije na hribovitih območjih zahodne Slovenije so še vedno zelo slabe, električno omrežje sicer obstaja, a nič več kot to.

Vrnimo se ponovno k mrzlemu obdobju ob koncu meseca… Mrzla polarna zračna masa nas je dosegla že 24. aprila, največ škode je v notranjosti Slovenije povzročila pozeba 26. aprila zjutraj. Močno so prizadeti sadjarji in vinogradniki v večjem delu države, najhuje je bilo v na vzhodu Slovenije. Zahodni del države je že ponoči pokrila oblačnost, ki je prekinila ohlajanje.

Vremenska situacija nad Evropo 25. aprila zjutraj:

Tmin po postajah ARSO v Sloveniji 26. aprila zjutraj (vir: Marko Korošec, Slometeo forum):

12.4 Kredarica (2515m)
-7.1 Jezersko (893m)
-6.0 Krvavec (1740m)
-4.7 Rogla (1496m)
-4.6 Rudno polje (1344m)
-4.5 Logarska dolina (730m)
-4.3 Šmartno pri Slovenj Gradcu (444m)
-4.0 Babno polje (754m)
-3.8 Iskrba (534m)
-3.6 Gornji grad (438m)
-3.6 Nova vas – Bloke (718m)
-3.6 Ratece (864m)
-3.3 Kamniška Bistrica (549m)
-3.3 Ravne na koroškem (396m)
-3.3 Zgornja Radovna (777m)
-3.2 Gačnik (292m)
-3.2 Kočevje (467m)
-3.1 Celje – Medlog (242m)
-2.9 Murska Sobota – Rakičan (186m)
-2.9 Ptuj (terme) (222m)
-2.8 Radenci (205m)
-2.7 Rogaška slatina (250m)
-2.6 Vojsko
-2.5 Dobliče (Črnomelj) (157m)
-2.2 Letališče Cerklje ob Krki (154m)
-2.1 Planina pod Golico (956m)
-2.1 Podčetrtek (202m)
-2.0 Letališče Edvarda Rusjana Maribor (264m)
-2.0 Maribor (275m)
-2.0 Zgornja Kapla (723m)
-1.9 Lendava (190m)
-1.7 Krško – NEK (156m)
-1.7 Osilnica (290m)
-1.6 Hrastnik (290m)
-1.3 Šebreljski vrh (970m)
-1.2 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (364m)
-1.1 Letališče Lesce (509m)
-1.1 Trebnje (302m)
-1.1 Velike Lašče (529m)
-1.0 Cerkniško jezero – Otok (586m)
-1.0 Davča (1002m)
-0.9 Ilirska Bistrica – Trnovo (424m)
-0.9 Velenje (TEŠ) (388m)
-0.8 Novo mesto (218m)
-0.5 Malkovec (400m)
-0.4 Lisca (943m)
-0.4 Litija (268m)
-0.4 Radegunda (789m)
-0.2 Pasja ravan (1020m)
-0.2 Postojna (533m)

Škodo zaradi pozebe je ob prehodu hladne fronte stopnjevalo še sneženje. Velike količine snega, ki so padle po notranjosti države so na olistanih drevesih povzročale snegolome, težave so imeli tudi v trajnih nasadih jablan. Na Štajerskem se je pod težo snega na protitočnih mrežah celotna konstrukcija sesula in poteptala nasad pod seboj. Škodo na najbolj prizadetih območjih ocenjuejo na 90 %.

Maksimalna višina snežne odeje na posameznih vremenskih opazovalnicah agencije za okolje je bila sledeča (Vir: Gregor Vertačnik, Slometeo forum):

Jezersko 40 cm
Planina pod Golico 40 cm
Logarska Dolina > 35 cm (ni podatkov od večera dalje)
Radegunda 35 cm
Topol pri Medvodah 33 cm
Trojane 29 cm
Lisca 27 cm
Nova vas na Blokah 27 cm
Pasja ravan 27 cm
Bohinjska Češnjica vsaj 22 cm (še sneži)
Zgornja Sorica 22 cm
Vrhnika 21 cm
Logatec 21 cm
Zgornja Radovna 20 cm
Zadlog 19 cm
Velike Lašče 19 cm
Bukovski Vrh 17 cm
Babno Polje 16 cm
Gornji Grad 16 cm
Kamniška Bistrica 16 cm
Kranj 9 cm
Jeruzalem 8 cm
Kočevje 6 cm
Krn (vas) 6 cm
Litija 6 cm

Za arhiv omenimo še eno zanimivost, ki kaže kako izrazita je bila hladna fronta 27. aprila. Ob prehajanju Slovenije so bile zabeležene velike temperaturne razlike med severovzhodom in jugozahodom države. Ko je na severovzhodu že snežilo pri 0°C, so v Kopru imeli še 20°C. Izjemnih 20°C razlike na tako kratki razdalji. V Kojskem je temperatura ob prehodu fronte padla iz 15,8°C na 3,4°C.

Karta temperatur na vremenskih postajah ARSO med prehodom hladne fronte čez Slovenijo:

Čeprav smo imeli v Goriških brdih tokrat veliko srečo z oblačnostjo in burjo, je nevarnost za pozebo obstajala. Nekaj temperaturnih senzorjev smo že pred fronto nastavili na za pozebo najbolj dojemljiva območja na Prevali pod vasjo Ceglo. Najnižja zabeležena temperatura v noči iz 28. na 29. april je bila zabeležena v vinogradu označenem na spodnjem zemljevidu. Senzor je bil nastavljen na višino 1 m nad tlemi na cono mladik vinske trte, torej na mesto, kjer bi pozeba povzročila gospodarsko škodo. Živo srebro se je ob 2:00 zjutraj spustilo do 0,5°C, nato je zapihala burja, ki je prekinila ohlajanje, ozračje se je ogrelo do 6°C, preden se je temperatura pričela ponovno spuščati proti ledišču, a nižje od 2°C do jutra ni šlo. Preostali lokaciji sta bili toplejši. V vinogradu mladih trt pod Gredičem smo senzor nastavili na višino 15 cm, torej na višino mladik mladih trt. Temperatura se je za kratek čas spustila do 1,5°C, preden se je pričelo segrevanje zaradi burje. Na tretji lokaciji, v sadovnjaku breskev ob cesti proti Subidi in Krminu smo senzor nastavili na višino 1,5 m nad tlemi. Najnižja zabeležena temperatura je bila 2°C.

Lokacija vinograda, kjer so bile opravljene meritve je označena z rdečo piko:

Graf poteka temperature v noči iz 28. na 29. april:

Ker je bila v noči iz 29. na 30. april nevarnost za pozebo, od dotoku toplejšega zraka v višinah, manjša, smo vse senzorje prestavili v vinograd pod Ceglim, ki je označen na karti in se je prejšnjo noč izkazal za najhladnejšega. Senzorje smo nastavili na tri različne višine, in sicer na 10 cm, 1 m in 1,7 m, kar je bilo najvišje možno, glede na to, da je bila to maksimalna višina kolov v vinogradu. Senzor na 1,7 m višine je meril tudi zračno vlago. Na višini 10 cm se je temperatura spustila pod ničlo za kratek čas med 5:20 in 6:00 zjutraj, zabeležili smo -0,5°C. Med 3:00 in 6:00 se je teperatura vseskozi gibala okoli 0°C. Že na višini 1 m je bila temperatura višja za 1°C. Podobne rezultate je dal tudi senzor na višini 1,7 m. Relativna zračna vlaga se je ponoči hitro povzpela do 100 %, kar kaže na verjetnost, da je bilo zjutraj na tleh opaziti nekaj slane, medtem ko nevarnosti za pozebo mladik ni bilo.

Za konec še nekaj fotografij divjine odmaknjenega kotička doline reke Idrije v toplem spomladanskem vremenu 30. aprila. Idilična podoba doline v ničemer ni razkrivala vremenskih neprijetnosti prejšnjih dni, če odštejemo nekoliko povečano vodnatost predvsem številnih pritokov reke. Malo poznan svet skriva številne geološke zanimivosti, posebej so impresivne pečine flišnih skladov, ki jih na svojih ovinkih skozi dolino tvori reka Idrija. Živahna rečica na svoji poti proti Furlanski ravnici premaguje številne ovire v obliki manjših slapov. Lenobna pa postane v številnih prijetnih tolmunih, v katerih poletno osvežitev iščejo redki tu še živeči domačini. Območje je deležno velikih količin padavin vsako leto, zato se s hribov v dolino zlivajo nešteti potoki in potočki, nekateri svojo pot končajo tudi v obliki lepih slapov:

 

Panoramski posnetek enega od ovinkov rečice in pečine iz flišnih skladov:

Viri:

Jutranje sneženje v Novi Gorici 4.1.

Po dolgem času dodajamo nekaj statičnih podatkov iz vremenskih postaj Kojsko, Korada in Dolgi Laz. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je vstopila v šesto leto neprekinjenega delovanja, medtem ko si na preostalih dveh lokacijah še prizadevamo za zagotovitev neprekinjenih nizov podatkov. Žal je to zaradi pomanjkanja časa kar zahteven projekt.

Januar 2016 je prinesel nekaj zimskih trenutkov, predvsem s sneženjem 4.1. tudi na Goriškem in v Goriških brdih. Še ene zimske epizode smo bili deležni med 14. in 22. januarjem, ko je nad 700 m n.m.v. 14.1. zapadlo okoli 10 cm snega, nato pa je naše kraje preplavil mrzel polarni zrak. V nižinah smo te dni beležili mrzla jutra ter razmeroma hladne, a večinoma sončne popoldneve. V hribih temperatura pogosto ni segla nad ledišče. Konec meseca je sledila izrazita otoplitev, ki je predvsem na Primorsko prinesla nizko oblačnost in dolgočasne, nadpovprečno tople, sive dneve pod jugozahodnim vetrom v višinah.

Preidimo k januarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 4°C (po dekadah: 3,1°C; 3,8°C; 5,1°C)
Najvišje dnevno povprečje = 10,7°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -1,5°C (4.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 14
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -4,1°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 12,7°C (12.1.)

Večer po sneženju v Kojskem 4.1.

Če primerjamo letošnji januar s preostalimi petimi, ki jih je postaja na tej lokaciji beležila, ugotovimo, da je bil tretji najhladnejši in 0,7°C hladnejši od šestletnega povprečja postaje. Zanimivo je, da gre za januar z največ hladnimi dnevi v zgodovini postaje. V preteklosti smo le te šteli takole:

2015: 1
2014: 0
2013: 5
2012: 10; 1 leden dan
2011: 13

Posebej bodeta v oči januarja 2014 in 2015, ki sta bila zelo topla, zanimivo je tudi, da smo v šestih letih zmogli le en leden dan. 4.1.2016 smo sicer ledeni dan zgrešili za vsega desetinko stopinje.

Število dni s padavinami = 11
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 98 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 34,8 mm (9.1.)
Najvišja intenziteta padavin = 16,8 mm/h (10.1.)
Število dni s snežno odejo = 1 (4.1.)
Maksimalna višina snežne odeje = 5 cm

Sneženje 14.1. v Dolgem Lazu (Foto: alviva.si)

Z 98 mm je januar 2016 celo drugi najbolj moker mesec na vremenski postaji Kojsko v zadnjih 6 letih. Najbolj moker je seveda januar 2014 s 411,5 mm, tretji pa januar 2013 s 96,4 mm. Zaradi ekstremno namočenega januarja 2014 je januarsko povprečje trenutno postavljeno na 134,8 mm. Več o namočenosti letošnje zime pa konec februarja.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 1,3°C (po dekadah: 1,3°C; 0,1°C; 2,5°C)
Najvišje dnevno povprečje = 7,1°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -4,6°C (19.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 16
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 4
Najnižja izmerjena temperatura = -6,4°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 8,9°C (26.1.)

Skupna količina padavin: 118,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 41,1 mm (11.1.)

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 0,6°C (po dekadah: 0,4°C; -0,7°C; 1,9°C)
Najvišje dnevno povprečje = 6,8°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -6,1°C (3.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 20
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 6
Najnižja izmerjena temperatura = -7,9°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 10,8°C (26.1.)

Skupna količina padavin: 215,4 mm
Največja dnevna količina padavin: 104,1 mm (11.1.)

Zaradi neogrevanega dežemera je težko izvleči iz podatkov točno število dni s padavinami, saj se je sneg v dežemeru topil več dni zapored, skupno imamo tako 20 padavinskih dni. Ustrezno rešitev za ogrevanje dežemera na tej lokaciji še iščemo. Nasploh bo leto 2016 leto novih izivov. Predvsem se bo treba osredotočiti na boljše, redno vzdrževanje teh dveh višje ležečih postaj in skušati zagotoviti čimmanj izpadov podatkov, ki so se v preteklosti redno dogajali. Težave so jasno povezane predvsem in samo s časom, katerega vedno primanjkuje.

Snežna idila 15.1. v od žledu opustošenih gozdovih pod Špilami (1020 m) – S Banjška Planota

Snežna meja 15.1. nad vasjo Kanalski Lom na severu Banjške Planote

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za konec še ena zanimivost s področja astronomije. Tekom decembra 2015 in januarja 2016 smo imeli na nebu obisk v obliki kometa C/2013 US10 Catalina. Spodnji širokokotni posnetki kometa so nastali v noči iz 16. na 17. januar iz vasi Dolgi Laz na severu Banjške Planote. Zanimiv dvorepi komet je te dni potoval skozi ozvezdje Velikega medveda, med svetlo dvojno zvezdo Mizar ter galaksijo M101 (spodaj). Komet s sijem okoli sedme magnitude s prostim očesom ni bil viden. Razmeroma dobre posnetke je dovoljevala dobra transparenca ozračja v polarni zračni masi in na razmeroma visoki nadmorski višini, čeprav je tudi v tem delu Slovenije žal nebo že zelo močno svetlobno onesnaženo.

Komet Catalina z okolico

Povečana slika kometa Catalina z galaksijo M101 spodaj in dvozvezdjem Mizar (Zeta Velikega medveda)

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin