Tag: slana

Čeprav april in maj veljata za pomladna meseca, krajše epizode zime v tem času niso neobičajne. Prodori hladnega polarnega zraka s severa sicer v nižine ne prinašajo več snega, oziroma se to zgodi le izjemoma, precej večjo skrb nam povzročajo jutra po prehodih takih polarnih front in z njimi stara nadloga, pozeba.

Na Primorskem je sadno drevje aprila v polnem cvetu. V letu 2015 smo že v prvi dekadi aprila v zatišnih nižinskih legah dobili prve pozebe. Tudi druga polovica aprila ponovno grozi. Nakazujeta se kar dva zaporedna prodora polarnega zraka nad naše kraje, prvi čez vikend, 18. aprila, drugi pa predvidoma v sredini naslednjega tedna, okoli 22. aprila. Če bodo jutra, ki bodo sledila prehodom teh front, brez vetra, bo pojav slane in z njo pozebe, zelo verjeten.

Vremenski sliki razporeditve zračnih mas na ploskvi 500 hPa v nedeljo in sredo zjutraj, ko bo nevarnost pozebe največja. Na pojav pozebe bo vplivala prisotnost vetra:

 

O načinih zaščite pred pozebo smo v preteklosti že pisali. Tehnologija na področju sredstev za zaščito pa je v zadnjih letih znatno napredovala. Zato tokrat predstavljamo novo sredstvo Save Crop, italijanskega proizvajalca Fertenia, ki je namenjeno povečanju odpornosti rastlin na stresne dejavnike, kot so spomladanske pozebe ter poletne suše.

Sredstvo je sestavljeno iz organskih in mineralnih snovi. Na rastline ga nanašamo foliarno s škropljenjem. V rastlinah poveča koncentracijo prolina, betaina ter polisaharidov, snovi katere imajo znano antistresno delovanje. Poleg tega vsebuje rastlinske ekstrakte, bogate z terpeni (terpenolen, D-limonen, alfa in gama terpinen) in disaharid trehalozo, sladkor, ki uravnava osmotski potencial v rastlini. Slednji vpliva na strukturo vode tako, da preprečuje nastajanje ledu in s tem poveča sposobnost rastline, da preživi daljša obdobja nizkih temperatur brez poškodb tkiva.

Save Crop kemično in mehanično ščiti listna tkiva, cvetove, razmnoževalne organe in mlade rastline 10 do 15 dni po tretiranju. Čas delovanja je odvisen od vremenskih dejavnikov (padavine, zračna vlaga), nove rasti tretiranih zelenih delov rastlin in poteka diferenciacije v novi rastni dobi. Sredstvo tudi pospešuje nadaljnjo rast po dnevih s temperaturnim stresom. Oploditev cvetov je kljub stresnim dejavnikom dobra.

Sredstvo se uporablja izključno preventivno. Zagotoviti moramo dobro pokritost površin, ki jih želimo zaščititi, s škropilno brozgo, saj so površine, ki jih sredstvo ne doseže, še naprej izpostavljene škodljivim dejavnikom okolja. Padavine takoj po tretiranju lahko izperejo škropilno oblogo in zmanjšajo učinkovitost sredstva.

Save Crop je na voljo v tekoči obliki v kanistrih po 5 litrov. Odmerek znaša 1,3 do 1,5 l/100 l vode za sadovnjake, vinograde, kapusnice, žita, zelišča in cvetje ter 1 do 1,3 l/100 l vode za zelenjadnice in plodovke ter jagode.

Sredstvo je bilo uporabljeno v sadovnjaku breskev v Goriških Brdih v zatišni legi, kjer so se v začetku aprila pojavljale negativne jutranje temperature. Današnji ogled sadovnjaka kaže, da je bila oploditev dobra, plodiči se slačijo, nastavek pridelka je velik. Od pozebe poškodovanih plodov nismo opazili:

Sredstvo je na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Pogled na vremensko sliko 14. aprila nam je razkril zanimivo situacijo s postavitvijo zračnih mas, kakršnih smo bolj vajeni pozimi. Anticiklonalna blokada Atlantika ter globok prodor polarnega zraka iz severne Evrope je bil skrb zbujajoč predvsem za kmetijstvo. Kombinacija mrzlega zraka in jutranje razjasnitve po večernem prehodu hladne fronte je nakazovala veliko verjetnost pozebe. Globoka dolina s hladnim zrakom se je nad našimi kraji zadrževala več dni, kar je verjetnost za pozebo še povečevalo. Najhladnejši zrak v višinah nas je dosegel 16. aprila in katastrofa je bila na izpostavljenih legah neizogibna.

Spust polarnega zraka iz severa Evrope in položaj hladne fronte:

 

 

 

 

 

Hladna fronta je v ponedeljek, 14. aprila najprej dosegla severovzhodno in severno Slovenijo. Ob ugodnih pogojih so se pojavljale nevihte, nekatere med njimi supercelične. Dobri pogoji za močne nevihte so vladali tudi v Furlaniji ter predvsem obalnem pasu severnega Jadrana. Modeli so prognozirali med 500 in 750 J/kg MLCAPE-a, izjemnih 60 do 70 vozlov DLS-ja ter okoli 200 m2/s2 SREH-a 0-3 km. Kot lahko vidimo na Videmski 12z sondaži, smo imeli tudi lep veering profil, še lepši južno od Vidma, kjer je pri tleh pihal jugovzhodnik. Lokalno konvergenco je najbolje predvidel WRF na Meteonetwork.it, saj je do eksplozivnega proženja prvih neviht prišlo prav na mestih, ki jih je predvidel ta model. Nevihte so hitro prerasle v konvektivno linijo, ki se je le počasi pomikala iz Furlanije in Krasa proti severnemu Jadranu. Po poročilih stormchaserjev na terenu, je bilo med njimi tudi več superceličnih neviht z manjšo točo. Vse dogajanje je bilo pomaknjeno južno od Goriške in Goriških Brd, kjer smo ostali praktično suhi, če izvzamemo nekaj ploh, ki so nastale za hladno fronto. Na območju Krasa je lokalno padlo tja do 65 mm dežja, kar nam razkriva slika radarske akumulacije padavin.

Iniciacija neviht 14/04/2014 v Furlaniji:

Sondaža Udine 12z 14/04/2014 in squall linija preko Krasa:

 

Do jutra, 15. aprila, se je hladna fronta pomaknila dlje proti Dalmaciji, nad nami pa smo že imeli hladen polarni zrak. Jutro je bilo jasno z burjo, zato so bile temperature vendarle višje od pričakovanj in pozebe smo se za ta dan rešili. Minimalne temperature po postajah v Goriških Brdih in Posočju so bile: Kojsko 9,5°C (6:38), Korada 4,1°C (6:50), Dolgi Laz 2,8°C (6:50), Neblo 7,2°C (3:40), Deskle 7,2°C (3:27). Burja močnejših sunkov ni dosegala, pihalo je do 50 km/h.

Burja je vztrajala tudi naslednje jutro, 16. aprila, vendar le na izpostavljenih mestih. Doline in kotline so bile v brezvetrju, kar je ob jasnem jutru z nizko zračno vlago in dejstvu, da nas je v višinah dosegel najhladnejši zrak, lahko rezulturalo le v eni stvari, pozebi! V Soški dolini se je temperatura na 2m spustila do okoli 0°C le za kratek čas, od lokacije do lokacije pa so bile razlike v temperaturah velike, odvisno tudi od tega, koliko je kje pihalo. Po poročilih prebivalcev je bila slana zjutraj razporejena zelo neenakomerno, ponekod je sploh ni bilo. Pozeba je prizadela le rastline, ki rastejo blizu tlom, torej vrtnine in poljščine, medtem ko sta jo sadno drevje in vinska trta odnesla brez hujših posledic.

Nevihtna linija južno od Nove Gorice 14. aprila (slika 1), virge in odlična vidljivost 15. aprila (slika 2 in 3), sončni zahod z virgami nad Novo Gorico (slika 4):

Postavitev zračnih mas dne 16.04. nad Evropo:
Huje je bilo v Goriških Brdih. Vremenska postaja Casino Venko Neblo je zabeležila Tmin (2m) pri -0,8°C, temperatura pa je ostala pod lediščem kar 3 ure in pol. Lokalno so bile zabeležene še nižje temperature. Poročila iz Plešiva, predvsem vinogradov pod vasjo, na italijanski strani meje, poročajo o Tmin kar -2,7 C. Mladike vinske trte, ki so pri nekaterih sortah (chardonnay) že dosegle dolžino 20 do 30 cm, je slana popolnoma požgala. Podobno je bilo tudi z zgodnjimi pinoti, manj škode je le na bolj poznih sortah. Da je bila plast ledenega zraka debela, se vidi na trtah z visoko kordonsko vzgojo, ki v Plešivem niso nič manj prizadete kot trte na enojnem, ali dvojnem Gujotu. Mladike so počrnele in se sušijo. Trta bo ponovno odgnala iz spečih brstov, katerih rodnost je bistveno manjša, zato bo škoda v teh vinogradih velika. Tmin po postajah v Goriških Brdih in Posočju: Neblo -0,8°C, Deskle 0,1°C (6:23), Kojsko 6,3°C (5:51), Korada 2,1°C (5:54), Dolgi Laz 1,9°C (4:42), Renče 4,9°C (2:53), Paljevo 1,0°C (5:39), Gorenje Polje 0,2°C (6:55), Okroglo 2,3°C (5:03). V jutro s slano so se zbudili tudi marsikje drugod po Sloveniji. Tmin iz vremenskih postaj Agencije za okolje so sledeče: Bilje pri Novi Gorici 0.4 °C, Celje -0.3 °C, Črnomelj 0.0 °C, Katarina nad Ljubljano 3.0 °C, Kočevje -1.4 °C, Kredarica -12.4 °C, Letališče Cerklje ob Krki -0.4 °C, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 3.4 °C, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana -0.2 °C, Letališče Lesce 4.9 °C, Letališče Portorož 3.8 °C, Lisca -0.6 °C, Ljubljana 1.9 °C, Murska Sobota 1.3 °C, Novo mesto 0.1 °C, Postojna 2.0 °C, Rateče -4.0 °C, Slovenj Gradec 0.5 °C, Vojsko 0.0 °C.

Potek temperature in graf vetra na vremenski postaji Casino Venko Neblo v noči iz 15. na 16. april:

Posledice pozebe na vinski trti pod vasjo Plešivo v Goriških Brdih:

 

 

 

 

 

 

Vidljivost je bila v dneh 16. in 17. aprila odlična, relativna zračna vlaga pri tleh pa zelo nizka, saj je na posameznih postajah padla vse do 21 %. V popoldnevih so se pojavljale številne plohe, vendar padavine zaradi nizke zračne vlažnosti večinoma niso dosegle tal, pojavljale so se virge. 16. aprila zvečer se je burja ponovno okrepila, močneje je pihalo v predalpskem svetu. Vremenska postaja Dolgi Laz je zabeležila najmočnejši sunek pri 61 km/h. V jutru 17. aprila se je odcepljeno jedro hladnega zraka že počasi pomikalo proti vzhodu. Nad našimi kraji se je še naprej zadrževal suh, vendar nekoliko manj mrzel zrak kot prejšnji dan. Temperature so se zjutraj na izpostavljenih mestih (Neblo) še spustile pod nič, vendar le za kratek čas in dodatnega stopnjevanja škode, vsaj v večjem obsegu, ni bilo. V Jonskem morju je nastalo ciklonsko območje, ki je popoldne z oblačnostjo vplivalo tudi na nas. Letošnji april povsem opravičuje svojo muhasto naravo, saj imamo opraviti s številnimi odcepljenimi jedri in nestanovitnim vremenom s plohami. Količine padavin so majhne, vendar so tla še od obilnega zimskega deževja vsaj globje dobro namočena.

Viri:

Globok prodor hladnega polarnega zraka 14. marca 2013 nad naše kraje je na Primorskem doslej ostal skoraj neopažen. Razen nekaj malega burje, ki je pihala predvsem na Vipavskem v jutranjih urah tega dne, smo zaznali še nekaj stopinjsko ohladitev. Drugih intenzivnejših vremenskih pojavov sploh ni bilo, čeprav so napovedi sprva kazale močno burjo in bolj izrazito ohladitev. Toda, nad nami se bo v naslednjih dneh zadrževal zelo hladen zrak. Temperature na višini 850 hPa (cca. 1500 m) se bodo gibale med -8 in -12°C, kar bo v primeru jasne noči iz petka (15.3.) na soboto (16.3.) predstavljalo veliko nevarnost pozebe. V zatišnih legah bi se temperature lahko spustile pod kritične vrednosti za pozebo sadnega drevja tudi v zgodnejših razvojnih fazah.

Največjo nevarnost za pozebo predstavljajo temperature pod -2°C. Temperature med -2 in -3°C povzročijo zmerne pozebe, ki uničijo 10 – 50 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja. Močne pozebe imamo pri temperaturah med -3 in -4°C. Te poškodujejo 50 – 90 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja, ter 10 – 50 % rodnih brstov, ki so v razvojni fazi balona. Najhujše so pozebe, pri katerih se temperature spustijo pod -4°C. V teh primerih pozebe 90 % rodnih brstov v razvojni fazi balona ter 50 % rodnih brstov v zgodnejših razvojnih fazah mišjega ušesca. Kritične temperature za pozebo v razvojni fazi nabrekanja brstov so še nekoliko nižje in odvisne od sadne vrste. Pri breskvah in marelicah znašajo -4°C, pri slivah in češnjah -5°C ter pri jablanah in hruškah -7°C. Najbolj je na pozebo občutljiva aktinidija, ki v razvojni fazi nabrekanja brstov lahko pozebe že pri temperaturi -2°C.

Obseg škode je odvisen od sadne vrste. Pri debeloplodnem sadju je dovolj, če se v plodove razvije 5 % cvetov, pri češnji pa se mora v plodove razviti 20 % cvetov. To pomeni, da 90 % škoda na breskvah ne naredi pomembne škode, medtem ko je na češnji škoda že zelo velika.

Princip nočnega ohlajanja temelji na izgubah toplote v ozračje s sevanjem. Podnevi tla prejmejo toploto od sonca v obliki kratkovalovnega sevanja. Del le tega se vpije v tla in jih segreje, del pa se odbije v obliki dolgovalovnega sevanja, katero v ozračju zadene v molekule vodne pare ter CO2 in se odbije nazaj na Zemljo. Zato v oblačnih nočeh nevarnosti pozebe ni, saj toplota ne more ‘zbežati’ iz Zemljine atmosfere. Povsem drugače je ob jasnih nočeh, ko so izgube toplote velike, od -5, pa celo do -10°C. Če je zrak suh, je povečana evapotranspiracija, ki povzroči še dodatno ohlajanje. Nevarnost pozebe je odvisna tudi od lege nasada. Nočne temperature so nižje v nasadih zasajenih v kotlinah, ali na ravninah, saj se težek hladen zrak ponoči seseda na dno takih lokacij. Nastanejo nekaj metrov debele plasti hladnega zraka. Pojav imenujemo inverzija.

Ločimo tri vrste pozeb. Radiacijske pozebe nastanejo zaradi izgub toplote v obliki dolgovalovnega sevanja v jasnih nočeh. Zrak se ohlaja in steka v nižje lege. Prihaja do nastanka inverzije. Plast hladnega zraka je razmeroma tanka. Z višino se temperatura zraka dviguje in se spet spušča šele na višjih nadmorskih višinah. Do tega tipa pozebe pride zaradi dotoka hladnega polarnega zraka iz severa Evrope. Konvekcijske pozebe nastanejo ob globokih prodorih polarnega zraka, ki se hitro gibljejo proti jugu. Vreme je podnevi hladno, oblačno, s severovzhodnimi vetrovi, kateri ponoči ponehajo, temperatura pa se spusti pod 0°C. Plast hladnega zraka je debela, zato je zaščita pred tako pozebo zelo težka. Do kombiniranih pozeb pride po prehodih hladnih front, ki prinesejo nizke temperature okoli 0°C. Zvečer se severovzhodni veter umiri, nebo se zjasni. Pride do radiacijske pozebe s temperaturami tudi do -10°C.

Ločimo dve vrsti zaščite pred pozebo, pasivno in aktivno. Pasivno sestavljajo tehnološki ukrepi, kateri se izvajajo pred aktivno zaščito, ali pa tudi ne, saj lahko poslabšajo rezultate aktivne zaščite. Pri zasnovi novega nasada moramo upoštevati najnižje temperature na določeni lokaciji. Za posamezne lokacije izberemo primerne sadne vrste. Bolj občutljive sadne vrste ne sadimo na lokacije, kjer je nevarnost pozeb velika. Sadne vrste, ki bolj zgodaj odganjajo, so bolj občutljive na pozebo. Odganjanje je zgodnejše na sončnih legah, prav tako imajo na odganjanje vpliv nekatere podlage. Ob pojavu radiacijskih pozeb je pomembna tudi gojitvena oblika. Škoda je največja bližje tlom, zato so višje gojitvene oblike manj občutljive na pozebo, a je oskrba takih nasadov dražja.

Hladen zrak se ponoči v obliki jezer nabira v kotlinah in ob ovirah na tleh. Če je v spodnjem delu nasada naravna ali umetna ovira, jo skušamo odstraniti, da omogočimo odtekanje hladnega zraka. Če je nasad na nagnjenem terenu, lahko postavimo ovire v njegovem zgornjem delu in tako preusmerimo hladen zrak mimo nasada.

Ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, vlažna in zbita tla, ki imajo največjo zmožnost zadrževanja toplote. Pri sveže obdelanih tleh so izgube večje, prav tako pri zatravljenih tleh, kjer se toplota izgublja z evapotranspiracijo. Znižanje temperature povzroči tudi zastiranje. Če so tla suha, jih pred nevarnostjo pozebe namočimo, zeleno podrast pomulčimo, da zmanjšamo ohlajanje zaradi izhlapevanja.

Gnojenje z dušikom poveča občutljivost na pozebo, gnojenje s fosforjem in kalijem pa ji zmanjša. Ob nevarnosti pozebe ne gnojimo z dušikom. Razvoj dreves lahko zakasnimo z raznimi ukrepi. Pri marelicah barvamo debla z apnenim beležem. Lahko se uporabi tudi različne hormoske pripravke. Na te načine zakasnimo razvoj za največ 7 dni.

Razprostrte mreže proti toči lahko odbijejo del dolgovalovnega sevanja in s tem pomagajo zadrževati toploto. Če se na mrežah pojavi slana, lahko pride do kontra učinka in je škoda večja. Pri uporabi te metode moramo spremljati predvsem vlažnost zraka in nevarnost pojava slane.

Aktivna zaščita temelji na oroševanju dreves. Nasad se pokrije z umetnim dežjem. Zaščita temelji na izkoriščanju fizikalnega dejstva, da se pri zmrzovanju vode sprošča energija v obliki toplote. Na vsak kilogram vode se sprosti 335 kJ energije. S stalnim dovajanjem vode, ki zmrzuje, se sprosti dovolj toplote, da temperatura ne pade pod 0, oziroma pod -0,5°C. Tako ostanejo rodni brsti, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Količina potrebne vode je odvisna od vremenskih razmer, temperature zraka, vetra. Bolj neugodne razmere zahtevajo večjo porabo vode. S pršenjem moramo začeti dovolj zgodaj in končati dovolj pozno, da ne pride do podhladitve ledu in s tem poškodb dreves. Negativne lastnosti takega načina zaščite so velika poraba vode, lahko pride tudi do zadušitve korenin dreves, zaradi velikih količin vode, ki zastaja v nasadu. Voda izpira hranila v podtalje, lahko pride do poslabšanja strukture tal. Velika količina ledu na drevesih lahko povzroči lomljenje vejic ter mandanje poganjkov.

Izvedb aktivne zaščite z oroševanjem je več. Poleg oroševanja obstajajo še drugi načini zaščite, recimo segrevanje nasadov z uporabo peči na različna kuriva. Ta način zaščite je zelo drag. Obstajajo še sistemi razbijanja inverzije z ventilatorji, ali helikopterji ter zaščita z ustvarjanjem umetne megle v nasadu.

Najhujše pozebe v Sloveniji in na Primorskem smo imeli v letih 1997 in 2003. Leta 1997 je bila zelo mrzla celotna druga polovica marca in cel april. V spodnji Vipavski dolini se je v času od polnega cvetenja naprej oroševalo kar 17-krat. Največ škode je povzročil mraz 17. aprila, ko se je jutranja temperatura spustila na -7,8°C. 8. aprila 2003 so temperature na Goriškem padle pod -5°C, v Vipavski dolini celo pod -6°C. Ohladitev je prišla v občutljivi razvojni fazi odpiranja brstov. Poškodovane so bile breskve, marelice, aktinidija, orehi, pa tudi rodni brsti češenj in poganjki vinske trte.

Na Primorskem so spomladanske ohladitve najbolj nevarne v prvi dekadi aprila, saj sovpadejo z občutljivimi razvojnimi fazami sadnega drevja in vinske trte. Večja verjetnost pozebe je v letih, ko je razvoj rastlin zgodnejši. V Biljah so v obdobju 1963 – 2000 ob prezgodnjem cvetenju zabeležili 7 pozeb. Ob kasnejšem cvetenju sta bili zabeleženi 2 pozebi.

Najnižje zabeležene temperature 9. aprila 2003 so se močno razlikovale od lokacije do lokacije. Na ravninskih in kotlinskih legah so se temperature spustile od -5 do -6,5°C, na višjih legah na hribu (Vedrijan v Goriških Brdih) pa le do -1,2°C. Na nizke temperature je vplivalo obsežno višinsko jedro hladnega zraka nad srednjo Evropo ter Balkanom. Temperature nad Slovenijo na višini 850 hPa (cca. 1500 m) so znašale med -8 in -10°C. Dotok hladnega zraka se je pričel 6. aprila. 8. aprila se je ozračje umirilo, ob jasni noči so se temperature spustile globoko pod ničlo. Hladno vreme se je nadaljevalo do 9. aprila. Po ocenah KGZ Nova Gorica je bilo poškodovanih 95 – 100 % cvetnih brstov breskev, 30 – 80 % hrušk, češenj in sliv ter 25 – 90 % jablan. Marelice, orehi in aktinidije so pozebli v celoti, škoda na vinski trti se je pojavila na zgodnjih sortah. Poškodovanost je bila močno odvisna od lege.

Sinoptična situacija nad Evropo dne 8. aprila ter temperature na višini 850 hPa:

Situacija 8. aprila 2003 je na las podobna trenutnemu stanju v ozračju, oziroma vremenskim razmeram, ki so napovedane za noč iz 15. na 16. marec 2013. 14. marca je prišlo v višinah do globokega prodora polarnega zraka nad naše kraje. Temperature nad Slovenijo na višini 850 hPa v noči na soboto, 16.3. naj bi znašale -8 do -12°C. Na Primorskem se pričakuje jasna noč, brez omembe vrednega vetra, kar bi lahko vodilo v nastanek inverzije in s tem nizkih temperatur v zatišnih legah, oziroma v kotlinah in dolinah. Pri tem je pomembno poudariti, da so noči sredi marca približno uro daljše kot ob koncu prve dekade aprila, kar lahko vodi v še nižje temperature kot smo jih imeli aprila 2003.

Sinoptična situacija nad Evropo dne 16. marca ter temperatura na višini 850 hPa:

Računska napoved modela Aladin za sobotno jutro 16. marca. Pričakujemo jasno noč, brez močnejšega vetra. Model predvideva za severno Primorsko jutranje temperature od -2 do -6°C, a bodo dejanske temperature seveda odvisne od reliefnih značilnosti posamezne mikrolokacije.

Oblačnost in padavine:

Veter na 10m:

Napoved temperatur za sobotno jutro:

Opozorilo pred zelo nizkimi temperaturami je objavljeno tudi na Meteoalarmu:

Sadno drevje je v tem času v različnih razvojnih fazah, kar je posledica neenakomernega razvoja zaradi spremenljivega vremena z veliko padavinami. Marelice na toplejših legah že cvetijo, medtem ko so v nižinskih nasadih brsti močno napeti. Breskve na višjih legah imajo brste tudi že močno napete, medtem ko v nižinah zaostajajo v razvoju. V fazi napenjanja brstov so tudi češnje in višnje ter slive. Slednje na toplejših legah že razpirajo brste.

Glede na trenutne razvojne faze dreves katastrofalne škode na sadnem drevju sicer ne gre pričakovati, so pa v nevarnosti marelice, ki že cvetijo. Kritična temperatura v tej razvojni fazi znaša -3°C, v fazi nabrekanja brstov pa -4°C. Tu bi ob zelo nizkih nočnih temperaturah lahko nastala škoda. Ostale sadne vrste imajo kritične temperature v času nabrekanja brstov med -5 in -4°C. Če se bodo nočne temperature na nižinskih legah spustile pod -5°C, so tudi tam nasadi v nevarnosti. Zaradi velike aktivnosti polarnega vrtinca v zadnjem času, gre v prihodnjih tednih pričakovati nove prodore polarnega zraka v osrednjo Evropo in Sredozemlje, zato bo nevarnost pozeb visoka še v prihodnjih tednih, ko bodo rastline v občutljivih razvojnih fazah.

Sončna petek in sobota bosta sicer ponudila priložnost za škropljenje koščičarjev proti boleznim, kot so listna luknjičavost koščičarjev ter breskova kodravost. S čim škropiti, si lahko preberete v kmetijskih nasvetih KGZ Nova Gorica: KMETIJSKI NASVETI. Za nakup fitofarmacevtskih sredstev in nadaljnje nasvete obiščite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Goriških Brdih.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin