Tag: škropljenje

Močna okužba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bliža in z njo ponoven boj z eno najnevarnejših bolezni v naših vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri škropljenju proti tej bolezni večinoma zanašamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognostičnih služb ter na priporočene razmake med škropljenji, ki nam jih priporočajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost okužbe se od lokacije do lokacije lahko močno razlikuje. Najbolj natančen in racionalen način spremljanja razvoja bolezni ter izbire časa varstva je uporaba prognostičnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zračna vlaga, omočenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov določenega pridelovalnega območja, za določitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognostične službe. Iz teh podatkov izračunajo verjetnost okužbe.

Za boljše razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je široko uporabljen v številnih pridelovalnih območjih širom sveta, drugi pa je zanimiv za ekološke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo večinoma žveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosišč glive. V večini vinorodnih dežel je prevladujoča oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na okuženo zeleno tkivo, od koder so odnešene s pomočjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji počijo in sprostijo askospore, katere se zapičijo in pričnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni okužbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5°C.

Če gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike pokažejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzročajo nove sekundarne okužbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opažena, če temperature presegajo 26,5°C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5°C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20°C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspešnost je v veliki meri odvisna od zmanjšanja količine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspešnem zatiranju nadaljnjih okužb. Čas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne okužbe. Vlaga iz megle, ali dežja deluje kot sprožilec za sproščanje askospor in takoj po brstenju pride do okužb na zelenem tkivu, ko temperatura preseže 10°C. V tem času opravimo škropljenje s kontaktnimi sredstvi čimprej, kot je mogoče, da preprečimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za okužbo bistveno manjša. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporočljiva uporaba žveplovih pripravkov. Prvo škropljenje opravimo v času brstenja, nato nadaljujemo s škropljenji z žveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s škropljenji končamo, ko sladkorna stopnja v jagodah doseže 12 °Brix.

Sistemični in mezosistemični organski fungicidi so najprimernejši za zaščito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izključno žvepla, biotičnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne zaščite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravočasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Več o ekološkem varstvu in učinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLOČITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji sproščajo askospore, ko pade več kot 2 mm dežja. Do okužbe pride, ko dežju sledi 10 do 13 ur neprestane omočenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5°C. 7 do 10 dni po primarni okužbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomočjo naključno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s približno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. Če najdemo bolezenske znake, pričnemo s spremljanjem bolezni s pomočjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne okužbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5°C. Temperature nad 35°C upočasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za določanje tveganja nastanka bolezni in predvidi čas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPREČEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTENČNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z različnim načinom delovanja je nujno, za uspešno preprečevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z več aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki še ni bil validiran, ali predhodno preizkušen v poljskih preizkusih na specifični lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na željeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povprečna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omočenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Računske: Dnevna povprečna temperatura, dnevno število ur, ko je temperatura med 21 in 29,5°C, količina časa, ko je temperatura nad 35°C

Opis modela:

Model loči dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza – primarna okužba) ter konidijsko fazo (nespolna faza – sekundarne okužbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza – primarna okužba):

Za določitev nevarnosti okužbe z askosporami, model računa povprečno dnevno temperaturo ter meri trajanje omočenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov škrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem okužbe na osnovi 2/3 vsote ur omočenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: Število ur omočenosti lista, potrebno za okužbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza – sekundarne okužbe):

  1. Start konidijske faze je sprožen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C. Za vsakega od teh treh dni model pripiše 20 točk k indeksu nevarnosti pojava okužbe.
  2. Indeks konidijske okužbe se poviša za 20 točk vsak naslednji dan, z vsaj šestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C.
  3. Če je v dnevu manj kot šest ur s temperaturo med 21 in 29,5°C, se od indeksa odšteje 10 točk. To se zgodi, če temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5°C za več kot 45 minut. Za to količino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. Če je temperatura enaka, ali višja od 35°C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 točk.
  5. Če je na isti dan vsaj šest ur s temperaturo 21 do 29,5°C in temperatura za vsaj 15 minut doseže, ali preseže 35°C, model k dnevu doda 20 točk, a odšteje 10 točk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 točk.
  6. Če je indeks ob koncu dneva po odštevanju točk negativen, se ga resetira na 0. Če je indeks ob koncu dneva po prištevanju točk večji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanjšati za več kot 10 točk in narasti za več kot 20 točk.

Mejne vrednosti za ukrepanje – indeks tveganja:

Glede na model, do okužbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povprečni dnevni temperaturi 12,8°C, mora biti list omočen 16 ur, da pride do močne okužbe. Pri 18,3°C je poreben čas omočenosti lista 12 ur.

Za konidijske okužbe čas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med škropljenji. Indeks nižji od 30 nam omogoča intervale škropljenj podaljšati na najdaljše priporočene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporoča srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med škropljenji skrajšani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 – Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 – SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost – PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 – DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol – BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol – DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol – TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol – DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil – MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 – trifloksistrobin – NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin – CABRIO TOP, boskalid – CANTUS, COLLIS

Več o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v različnih vinorodnih deželah Kalifornije. V letu 1997 ‘California PestCast’ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nemčiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih deželah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski – izmerjene in napovedane najvišje in najnižje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij žvepla v vinogradih, izpiranje le tega z dežjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izračunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se seštevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se prične akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dosežejo 15 cm dolžine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi različnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*…pri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke žvepla potrebno zmanjšati, da se izognemo ožigom listja. Če je mogoče, z žveplenimi pripravki tretiramo zvečer, ko temperature padejo pod 32°C, da omogočimo počasno oksidacijo tekom noči in se s tem izognemo listnim ožigom, ki nastanejo pri višjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izračuna IO:

Vsako naslednje škropljenje z žveplenimi pripravki opravimo, ko IO doseže, ali preseže vrednost 1 od zadnjega tretiranja.  Ko količina padavin preseže 2,5 mm moramo ponoviti škropljenje v vinogradih.

ZAKLJUČEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšajo stroške za zaščito ter zmanjšajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih deželah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo učinkovitost na določeni lokaciji. Če tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz današnjega članka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa še številni novejši, prilagojeni na drugačne okoljske razmere. Slednji so plačljivi, nekateri so že bili preizkušeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za več informacij ter nakup sredstev za zaščito pokličite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Avgust je bil doslej do briških vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vročinski valovi so povzročali ožige grozdja in se končevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle točo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omočjih od Krmina, prek Plešiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobočij Kozane. Ponekod je bila škoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. Čeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnejšega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zračne mase in burji navkljub, visoka zračna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Takšni prodori nam navadno prinesejo najmočnejše nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v času toče v Goriških brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred točo. Bližja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se že vidi padavinska zavesa točonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi točonosne supercelice nad Goriškimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v času največje moči pa je očitno hranjena z toplo in vlažno zračno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izražen ‘vault region’ kaže na prisotnost debele toče severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je še pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je znašal 23,2 C. Čez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice še ni našla najboljših pogojev za razvoj neviht. Ti so jo čakali prav na območju Goriških brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a močno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdolž hladne fronte, ki je kazala največje radarske odboje prav prek Goriških brd in Goriške ravnice. Poleg močnejšega nevihtnega piša (v Kojskem je bil zabeležen najmočnejši sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali močni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna toča velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici še debelila, iz Kromberka so poročali o zrnih debeline oreha. Da je bila moč nevihte največja nad Novo Gorico, kažejo tudi količine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabeležila 27 mm padavin, v Goriških brdih pa so bile količine po postajah sledeče:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipolže 11,8 mm
  • Šlovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Višnjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v Soški dolini vzhodno od Korade so ostali večinoma brez, ali z zelo majhno količino dežja. Glavnina močnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v času maksimalnega odboja nad Goriškimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosišča na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Poškodbe od toče na dozorevajočemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem bodo gnitju podvržene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere še niso dozorele in morajo na trgatev še počakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pričakovati hitrega sušenja poškodovanega grozdja. Priporoča se čimprejšnje škropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospeši sušenje poškodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antiseptični učinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biološko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enološko sredstvo, ki ga uporabljamo za žveplanje mošta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je strošek na ha manjši od 10 EUR. Za več informacij ter nakup sredstev pokličite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Šesti dan v juniju je dodobra zalil žejne briške griče. Največ padavin smo si obetali v večernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred točo iz predfrontalnih neviht. Že pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila supercelične lastnosti in začela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Goriškim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. Toča je padala med dežjem na območju Nebla, Fojane in Vipolž. Poročila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o večji škodi ne poročajo. Nevihta je bila na pogled ena lepše strukturiranih v naših krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnejših fazah, ko se je nevihta približala Brdom, so postale lepo vidne vse tipične strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je močan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po poševni dežni zavesi:

 

Nadaljnje približevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo močan vtis. Na sliki desno je bližnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vleče nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je prešla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokončno zamrle.

Pozno popoldne in zvečer ob prehodu hladne fronte so se še pojavljale številne nevihte z močnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, največ padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje južneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne količine padavin po postajah v Goriških brdih in Soški dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipolže
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosišča, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske supercelične nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale škropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti škropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je že odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemične fungicide, ki imajo sposobnost hitrega premeščanja po rastlini. Priporoča se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in močljivim žveplom (3 – 4 kg/ha). Če smo triazole že uporabljali pri predhodnih škropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za boljšo razporeditev sredstva po listni površini priporočamo uporabo močil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa škropilno brozgo in s tem poveča učinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekološki pridelavi obnovimo škropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi močljivo žveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za zaščito vašega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Page 1 of 912345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin