Tag: škoda

Avgust je bil doslej do briških vinogradnikov neprizanesljiv. Hudi vročinski valovi so povzročali ožige grozdja in se končevali z izrazitimi hladnimi frontami, ki so prinesle točo. Najhuje je bilo 06/08/2017, ko je ledena padavina prizadela vinograde na omočjih od Krmina, prek Plešiva, Medane, Dobrovega in Biljane, vse do zahodnih pobočij Kozane. Ponekod je bila škoda ogromna, tudi 100%, drugje spet okoli 30%. Čeprav nevihte v spodnjih plasteh niso imele najugodnejšega dotoka zraka iz JV, saj je pihala burja, so pregrete zračne mase in burji navkljub, visoka zračna vlaga, v kombinaciji s hladno fronto poskrbeli, da jo je skoraj dozorelo grozdje grdo skupilo.

Prikaz hladne fronte 06/08/2017 na kartah. Prodor hladnega zraka se je zgodil iz SZ. Takšni prodori nam navadno prinesejo najmočnejše nevihte:

 

Radarska slika padavin 06/08/2017 v času toče v Goriških brdih:

Pogled na dne nevihtni celici 20 minut pred točo. Bližja padavinska zavesa pripada nevihti, ki jo je odneslo v hribe severno od Brd, v ozadju na levi pa se že vidi padavinska zavesa točonosne supercelice, ki je zadela v polno:

Pogled na dve fazi točonosne supercelice nad Goriškimi brdi. Najprej je bila nevihta dvignjena zaradi severovzhodnika pri tleh (slika levo), v času največje moči pa je očitno hranjena z toplo in vlažno zračno maso pri tleh, postala surface based. Lepo izražen ‘vault region’ kaže na prisotnost debele toče severno od mezociklona (slika desno):

 

Hladna fronta 28/08/2017 je naletela na podobne pogoje v prizemni plasti. Zjutraj tega dne je še pihala burja, zato je bilo jutro zelo toplo za konec avgusta. Tmin na vremenski postaji Enomarket Kojsko je znašal 23,2 C. Čez dan je prevladovalo delno jasno vreme, zato se je zrak segrel do okoli 32 C (Tmax v Kojskem 32,2 C). Prek dneva je zapihal jugozahodnik do okoli 20 km/h. Pozno popoldne nas je dosegla hladna fronta, ki na severnih obronkih Furlanske ravnice še ni našla najboljših pogojev za razvoj neviht. Ti so jo čakali prav na območju Goriških brd in Nove Gorice. Nevihte so se v ugodnem vetrnem profilu ter ob 2000 J/kg CAPE-a močno krepile. Nastala je nevihtna linija vzdolž hladne fronte, ki je kazala največje radarske odboje prav prek Goriških brd in Goriške ravnice. Poleg močnejšega nevihtnega piša (v Kojskem je bil zabeležen najmočnejši sunek vetra 70,8 km/h), so se pojavljali močni nalivi (RR okoli 140 mm/h) ter drobna toča velikosti graha, ki je padala 2 do 3 minute. Slednja se je proti Novi Gorici še debelila, iz Kromberka so poročali o zrnih debeline oreha. Da je bila moč nevihte največja nad Novo Gorico, kažejo tudi količine padavin. Postaja ARSO v Novi Gorici je zabeležila 27 mm padavin, v Goriških brdih pa so bile količine po postajah sledeče:

  • Vedrijan 12,3 mm
  • Vipolže 11,8 mm
  • Šlovrenc 11 mm
  • Kojsko 10,2 mm
  • Višnjevik 6 mm
  • Korada 1,8 mm

Kraji v Soški dolini vzhodno od Korade so ostali večinoma brez, ali z zelo majhno količino dežja. Glavnina močnih neviht je potovala po ugodnih pogojih zahodno od grebena Kanalskega Kolovrata.

Vremenska situacija s hladno fronto in radarska slika v času maksimalnega odboja nad Goriškimi brdi:

 

Graf poteka temperature in temperature rosišča na vremenski postaji Kojsko tekom dneva:

 

Jakost padavin in sunki vetra:

 

Pogled na nevihtno linijo med prehodom prek Goriških brd:

Poškodbe od toče na dozorevajočemu grozdju predstavljajo veliko nevarnost gnitja, oziroma pojava botritisa. Predvsem bodo gnitju podvržene sorte Zeleni sauvignon ter Rebula, katere še niso dozorele in morajo na trgatev še počakati. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, padavine se obetajo od petka 01/09 do nedelje 03/09, zato ne gre pričakovati hitrega sušenja poškodovanega grozdja. Priporoča se čimprejšnje škropljenje prizadetih vinogradov s kombinacijo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha, ki pospeši sušenje poškodovanih jagod ter kalijevega metabisulfita v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima antiseptični učinek. Kombinacija nima predpisane karence, saj gre v prvem primeru za biološko sredstvo na osnovi vulkanskih mineralov, v drugem primeru pa za enološko sredstvo, ki ga uporabljamo za žveplanje mošta in vina. Kombinacija je tudi cenovno sila ugodna, saj je strošek na ha manjši od 10 EUR. Za več informacij ter nakup sredstev pokličite v ENOMARKET d.o.o., Kojsko.

Viri:

Zgodnji razvoj vegetacije je spričo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal že kar nekaj običajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zračnih mas v aprilu in celo maju nad naše kraje niso tako neobičajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sneženja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhujše, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uničujoče, najbolj jih občutijo ljudje, ki z njimi živijo, torej kmetje.

Letošnja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej državi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo hujše pozebe v preteklosti, smo zabeležili v letih 1953 in 1957, v bližnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabeležili -8°C, v Portorožu pa -2,5°C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnejšega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb večja, zaradi daljšega časa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpoložljive temperaturne podatke, pa težko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostejših spomladanskih prodorov polarnih zračnih mas nad naše kraje (ARSO, 2017).

V Goriških brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvišjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo še 4 agrometeorološke postaje (Vipolže, Šlovrenc, Kozana in Višnjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Daljših, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdaljši dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdaljšim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski višini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo oriše temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski višini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povprečni temperaturi med najhladnejšim in najtoplejšim mesecem v nizu) so se v tem času izkazali zimski januar (dT = 5,7°C), februar (dT = 5,2°C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6°C) ter poletna julij (dT = 4,3°C) in avgust (dT = 4,6°C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabeležili najnižje temperaturno povprečje 6,4°C (2013), najvišje pa 12,4°C (2012). Mesečno povprečje marca vseh 7 let v nizu znaša 9,9°C, kar je celi 2°C topleje od povprečne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povprečja močno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2°C prav tako 2°C toplejši od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manjša, okoli 1°C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplejša za dobre 1,5°C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot že rečeno, za posledico nosijo zgodnejši razvoj rastlin. Posledično se podaljša obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad naše kraje s severa spustila polarna zračna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povprečje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je znašalo 14,9°C, kar je 3,7°C topleje od aprilskega povprečja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej deževalo, kasneje so se pojavljale tudi snežne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povprečje. V gorah se je ohladilo za okoli 15°C, po nižinah za 10°C (ARSO, 2017).

Fotografija linije snežnih ploh nad Goriškimi brdi 18. aprila (levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v snežnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zračnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zračne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povprečja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9°C., torej okoli 5°C pod aprilskim povprečjem na tej lokaciji. 19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v noči na 21. april umirjala. Da se bodo v zatišnih legah temperatre ponoči spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zračna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zatišnih legah je jutro 21. aprila prineslo eno hujših pozeb v zadnjih letih. Najnižja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj znašala 2,6°C. Precej nižje temperature so bile izmerjene po nižje ležečih predelih Goriških brd. V Vipolžah je agrometorološka postaja zabeležila Tmin pri -1,4°C, v Šlovrencu -2,2°C, amaterska postaja v Neblem pa je šla najnižje, do -2,5°C. Nižine okoli Vipolž so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipolžah je beležila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slabše. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri več. Posledično je škoda tam hujša, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobočja vinogradov, spet drugod že nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti škode na mladikah vinske trte. Ključno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasičnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m višine, smo v nočeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zračno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipolže – pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na višino 1 m, torej na višino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipolže – pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na višino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorološke vremenske postaje Vipolže, ki je postavljena v neposredni bližini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobočju pod cerkvijo v Vipolžah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hruševlje – pri igrišču Čelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na višini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na višini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOLŽE – BENCINSKA POSTAJA

Najnižje temperature so bile izmerjene v noči z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najnižjo temperaturo -4°C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabeležil Tmin pri -2°C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0°C precej dlje vztrajala na nižjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na višjem merilnem mestu je bilo pod ničlo okoli uro manj:

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipolže – bencinska – spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipolže – bencinska – zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOLŽE – KMETIJA MORO

Agrometeorološka postaja v Vipolžah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v noči iz 20. na 21. april zabeležila Tmin pri -1,4°C.

V isti noči je senzor na spodnji terasi vinograda zabeležil Tmin -2°C, senzor na terasi višje pa -2,5°C. Temperatura je prvič padla pod 0°C okoli 0:30, nato je narasla prek 5°C v sredini noči, se gibala okoli 0°C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0°C v urah pred sončnim vzhodom:

Čas trajanja temperature pod pragom -1°C:

  • Vipolže – Kmetija Moro – spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipolže – Kmetija Moro – zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRUŠEVLJE – IGRIŠČE ČELO

Najnižja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3°C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipolžah je šla temperatura pod 0°C hitro po polnoči, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0°C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0°C med 3:30 in 7:30.

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hruševlje – Čelo – zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hruševlje – Čelo – v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na območju nižin Goriških Brd (Vipolže, Šlovrenc, Neblo, Hruševlje) je bilo opaziti velike razlike v škodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami močno razlikovala, ponekod je bilo škodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobočja. Ključno vlogo pri obsegu škode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in večer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je šibka do zmerna burja. Ta je zvečer pojemala, a je še dovolj pihala, da je preprečevala izrazitejše padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polnoči na 21. april. Veter se je po 2:30 ponoči še okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabeležili velike skoke temperature, v Vipolžah pri kmetiji Moro celo do 5°C. Na grafu iz Hruševlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zračne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu noči se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0°C ter nazadnje šla še nižje v območje, ki že povzroča škodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zatišna, nižje je temperatura padla, daljše je bilo obdobje negativnih temperatur, večja je bila škoda zaradi pozebe. Razlike v škodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipolže, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipolžah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji beleži 100 % škodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zračni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko pa je praktično brez škode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni bližini in spet na manj prevetreni lokaciji je znatno poškodovan (slika spodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorološkima postajama v Vipolžah in Šlovrencu v noči iz 20. na 21. april. Postaji beležita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipolžah. Postaja v Šlovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipolžah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0°C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledično je škoda velika. Nasprotno je bilo v Vipolžah pod 0°C le eno uro in pol. Škoda je na tej lokaciji manjša.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem – hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 ponoči. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0°C padla po 3:00 zjutraj, pod -1°C pa po 4:30. Nad 0°C se je dvignila šele po 7:00 zjutraj.

Razlike v škodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. Škoda je bila manjša na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, večja na nizkih enošparonskih Güjot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med različnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele že daljše poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale več ur, niso doživele večje škode, nasprotno je bila ta večja na sortah, pri katerih so bile mladike še kratke, a so vsa očesa že odgnala.

Primerjava škode v sosednjih vinogradih z različno vzgojno obliko (enokraki Güjot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Kožbanjščka pod vasjo Hruševlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj časa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozračje je v nasadu, kjer drevesa upočasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledično je temperatura tam nižja, škoda pa večja.

Če primerjamo čas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s škodo, ugotovimo značilne razlike na lokaciji št.1. Nasad na višji in bolj vetrovni lokaciji praktično ni utrpel škode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v nižini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji št.2 škode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1°C najmanj časa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija št.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je beležil temperaturo pod -1°C kar 1 uro in 10 minut več, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala več kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko škodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. Že 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni več omembe vredne škode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na višjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te točke je dolina potoka Kožbajnščka gor vodno bolj gozdnata. Možno je, da gozd vpliva na manjšo pretočnost zraka na dnu tega dela doline, posledično je škoda zaradi pozebe večja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava škode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je škoda bistveno manjša, kar kaže na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V noči iz 21. na 22. april je še obstajala nevarnost pozebe, čeprav je nad nas v višinah že prihajal toplejši zrak. Temperature so se pod 0°C spustile le na najbolj zatišnih legah, drugje je ostalo na 0°C, nove škode ni bilo.

Za omogočanje izvedbe meritev temperature se zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipolž in kmetiji Zarova iz Gonjač.

Podatki o točnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

Gosenica pušpanove vešče in značilne poškodbe na listih pušpana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno povečuje. V zadnji dekadi (2001 – 2010) je bilo zabeleženih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pršic. To je dvakrat več kot v prejšnji dekadi (1991 – 2000) in kar šestkrat več kot v letih 1981 – 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzročijo motnje v prehranskih omrežjih, izrinejo avtohtone vrste in ogrožajo oskrbo s hrano in vodo. (Matošević, 2013). Vzroke za povečevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in močno povečanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Večina vnešenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzročijo pomembno škodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne učinke na biodiverziteto.

Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) izvira iz vlažnih subtropskih področij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvič vnešena v Nemčijo, leta 2007 v Švico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvič opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je razširila v Slovenijo. Pri nas je bila prvič potrjena leta 2011 v Ključarovcih v Pomurju. Istega leta so jo našli tudi na Madžarskem, v Romuniji, na Češkem, Turčiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvič vnešena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Ličinke pušpanove vešče obžirajo liste drobnolistnega pušpana (Buxus microphylla), navadnega pušpana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzroča veliko škodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemičnem varstvu, biološkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogorčic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in širjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pušpana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnejši škodljivec na pušpanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jajčeca do metulja traja pri 20°C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Matošević, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah že potrjeni tudi štirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jajčeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odloži na spodnjo stran listov, kjer jih težko opazimo. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo gosenice. Te so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pušpana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pušpana v povprečju uničijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru močnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), čeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dolžino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla vešča se pojavlja od aprila do septembra. Metuljčki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnejše rjavo obarvani. S starostjo se telo vešče obarva rjavo. Metuljčki so dobri letalci, vendar ne letijo daleč (Peterlin, 2015). Letno z več generacijami se lahko razširi do 5 km daleč (Matošević, 2013). Metuljčki so aktivni podnevi in ponoči (Peterlin, 2015).

Veliko odličnih fotografij pušpanove vešče v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

Škodo povzročajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko požrejo grm v celoti. Močno napadene rastline se težko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metuljčki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opažamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in značilno pajčevino (Matošević, 2013).

VARSTVO

Najboljša je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ročno. Najpomembnejši naravni sovražnik so ptice (Peterlin, 2015), čeprav te nerade letijo na pušpan, zaradi njegove toksičnosti (Matošević, 2013). Učinkovite so entomopatogene ogorčice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manjših vrtovih se poleg ročnega pobiranja ličink omenja še stresanje grmov in oblivanje z vodo (Matošević, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pušpanovo veščo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je škoda še majhna. Uporabimo škropilnice z močnim pritiskom, da škropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima škodljivec več rodov letno, je potrebno škropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Močno poškodovane grme uničimo s sežigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJUČEK

V letu 2015 je pušpanova vešča povzročala veliko škode v večjem delu Slovenije. Pušpan je pri nas široko razširjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uničenje starih rastlin z družinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravočasnemu zatiranju ličink pušpanove vešče, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natančneje definirati način prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta način bomo lahko razvili učinkovite strategije zatiranja škodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemično varstvo pred škodljivcem in raziskati možnosti vnosa naravnih sovražnikov.

LITERATURA

Page 1 of 812345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin