Tag: sistemska odpornost

V letu 2013 so vinogradniki, ki so vključeni v ekološko pridelavo, imeli težave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih količinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru zaščitnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasične pripravke na osnovi bakra in žvepla, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Leto 2014 se ni začelo nič bolje, saj učinkovitih sredstev, kot so Komarčkov ekstrakt, Frutogard, ali Ulmasud, preprosto ni več. Na srečo je na slovenskem tržišču v letošnjem letu prišlo do registracije nekaterih novih sredstev za uporabo v ekološkem kmetijstvu, kar nam daje upanje, da bo varstvo rastlin poslej spet nekoliko lažje in predvsem manj obremenjujoče do okolja, saj gre za sredstva na osnovi rastlinskih ekstraktov ter ekstraktov alg, ki spodbujajo sistemsko odpornost rastlin. Za lažje razumevanje mehanizma delovanja sprožene sistemske odpornosti, bomo v pričujočem članku najprej spoznali princip teh procesov v rastlini, nato predstavili nova sredstva in si na koncu pogledali še nekaj rezultatov poljskih poskusov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v Italiji.

1. ODPORNOST RASTLIN PROTI BOLEZNIM

Številne rastline se odzovejo na napad patogena, ali škodljivca s proizvodnjo snovi, ki zmanjšajo, ali preprečijo nadaljnje napade škodljivca. Do odziva pride tako v napadenem organu rastline (lokalni odziv), kot v oddaljenih, še nenapadenih delih rastline (sistemični odziv). Ločimo dva tipa odpornosti rastlin, pasivno odpornost ter aktivno odpornost.

1.1. PASIVNA ODPORNOST

Pasivna odpornost, ali aksenija je princip onemogočanja parazita še preden ta dospe v rastlino, če pa že, se v rastlini ne more razvijati. Temelji na histoloških in kemičnih lastnostih tkiv, kot so mehanične lastnosti celičnih sten, ali prisotnost kemičnih substanc z antimikrobnim delovanjem.

1.1.1. OBRAMBNE STRUKTURE

– debelina in kakovost voščene prevleke: Voščena prevleka preprečuje oblikovanje vodnega filma na listih in plodovih, v katerem bi parazit lahko kalil (glive), ali se razmnoževal (bakterije),
– struktura epidermalnih celičnih sten: Debelina in žilavost zunanjih celičnih sten epiderme (debelina kutikule) poveča odpornost na okužbo patogenov, ki neposredno prodirajo v gostitelja,
– velikost, lokacija in oblika listnih rež: Listne reže so vstopno mesto za nekatere patogene. Bolj odporne so rastline, ki imajo manj listnih rež, ali so te bolj zaprte, ali se odpirajo bolj pozno v dnevu,
– prisotnost tkiv, ki jih sestavljajo celice z debelo celično steno: So posebna tkiva, katerih celice imajo debelejÅ¡o celično steno, npr. ksilem in sklerenhimske celice, ki preprečujejo Å¡irjenje patogena preko žil (primer: listne pege, omejene z listnimi žilami).

1.1.2. KEMIČNE SNOVI

– inhibitorji, ki jih izločajo rastline v okolico: So toksični eksudati, največkrat na listih različnih rastlin, ki preprečujejo kalitev spor gliv, če je njihova koncentracija dovolj visoka (vpliv dežja),
– inhibitorji, prisotni v rastlinskih celicah Å¡e pred okužbo: So snovi, ki povečujejo odpornost (fenolne substance, tanini, kinoni, maščobnim kislinam podobne snovi – dieni v celicah mladih plodov, listov in semen. Zaradi njih so mlada tkiva pogosto odporna na okužbe proti določenim boleznim). Večina naÅ¡tetih snovi inhibira hidrolitične encime patogenov (npr. pektinaze),
– saponini: Preprečujejo okužbe gliv, katere nimajo encimov saponiaz,
– nekateri rastlinski proteini: Inhibirajo proteinaze in hidrolitične encime patogenov.

1.2. AKTIVNA ODPORNOST

Ji rečemo tudi inducirana strukturna in biokemična odpornost. Nastane kot posledica obrambnih reakcij rastline (imunitetne reakcije). Patogeni izločajo različne substance (glikoproteini, ogljikovi hidrati, maščobne kisline, peptidi). Nekatere od teh snovi rastlina prepozna. Takim snovem rečemo signalne snovi, ali elicitorji, ki v rastlini sprožijo reakcijo, oziroma odziv.

1.2.1. ELICITORJI

Mesta receptorjev za elicitorje niso popolnoma znana, nekateri so na, ali v celični membrani, drugi v sami rastlinski celici. Pri prepoznavi elicitorja se v rastlini sprožijo biokemične in strukturne reakcije, pride do aktivacije obrambnih mehanizmov v celicah. Le ti se lahko prenašajo tudi na sosednje celice.

1.2.2. INDUCIRANA STRUKTURNA OBRAMBA

1.2.2.1. CITOLOÅ KE OBRAMBNE REAKCIJE

– citoplazmatične reakcije: Se sprožijo v primeru slabo virulentnih parazitov, ki dolgo časa parazitirajo neko celico. Tedaj pride do strukturnih sprememb v celicah (razpada organelov, granulacije citoplazme) in s tem do propada patogena in preprečitve njegovega Å¡irjenja.
– spremembe v strukturi celične stene: Poznamo več mehanizmov. Oblikovanje vlaknatega materiala na zunanji strani celične stene, ki obkroži in ujame patogena ter ga s tem onemogoči, nato odebelitev celičnih sten ter oblikovanje kalozne papile na notranji strani celične stene, katera popravlja poÅ¡kodbe, ki jih povzroči patogen…

1.2.2.2. HISTOLOÅ KE OBRAMBNE REAKCIJE

Listna luknjičavost koščičarjev – abscizijska plast

– oblikovanje plutaste plasti: Ta preprečuje Å¡irjenje patogena ter preprečuje pretok hranil in vode, tako patogen ostane brez hrane,
– oblikovanje abscizijske plasti med okuženim in zdravim tkivom, pri čemer okuženo tkivo izpade. Ta pojav poznamo pri listni lučnjičavosti koščičarjev, kjer okuženi deli tkiva izpadajo, listi dobijo videz prestreljenosti,
– oblikovanje til v ksilemu: Tile so povečani protoplasti sosednjih živih celic, ki se vrastejo v ksilemske cevi in jih zamaÅ¡ijo. S tem je preprečena Å¡iritev patogena po rastlini. Princip poznamo tudi pri vinski trti, pri boleznih lesa (eska, phaeotraheomikoza), kjer patogeni naseljujejo prevodni sistem rastline.
– gumoze: So tvorbe okoli ran in drugih poÅ¡kodb (pogoste pri koščičarjih). Imajo podoben učinek kot plutovinasta plast, saj izstradajo patogena.

1.2.3. INDUCIRANA BIOKEMIČNA OBRAMBA

1.2.3.1. PREOBČUTLJIVOST, ALI HIPERSENZIBILNOST

Je postinfekcijska obrambna reakcija, značilna za nekompatibilen odnos med patogenom in rastlino. Takoj po okužbi pride do propada celice in včasih tudi okoliških celic. Nastane nekroza, parazitu zmanjka hrane in propade (abortacija okužbe). Reakcijo izzovejo signalne snovi (elicitorji). Gre za izrazito lokalno obrambno reakcijo.

1.2.3.2. OJAČITEV CELIČNIH STEN GOSTITELJA Z RAZNIMI MOLEKULAMI

Gre za preprečevanje udora patogenov v rastlinsko celico z oblikovanjem kaloz (glikoproteini), fenolnih spojin (lignin, suberin) in mineralnih snovi (kalcij, silikon). Te snovi tvorijo kompleksne polimere, ki se povezujejo v nerazgradljive snovi v celični steni in preprečujejo širjenje patogenov.

1.2.3.3. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – s patogenezo povezani proteini – PR proteini

So proteini, ki so strupeni za patogene glive. V rastlini so stalno prisotni v manjÅ¡ih koncentracijah, po okužbi pa se njihova koncentracija močno poveča. Nahajajo se v medceličnem prostoru in v celicah samih. So izredno kisli, ali izredno bazični, zelo topni in reaktivni. Kot primere lahko navedemo ß-1,3-glukanaze, hitinaze, lizocime, peroksidaze, PR-1 proteine, proteinaze, s cisteinom, ali glicinom bogate beljakovine, inhibitorje proteinaz. Povečanje proizvodnje PR proteinov sprožijo signalne snovi, kot so: salicilna kislina, etilen, ksilanaza, polipeptidni sistemin, jasmonska kislina… PR proteini izkazujejo močno antiglivično in antimikrobno aktivnost, saj inhibirajo oblikovanje spor, krepijo stene rastlinskih celic, oblikujejo papile, razgrajujejo celične stene nekaterih patogenih gliv (ß-1,3-glukanaza, hitinaza), lizocimi razgrajujejo celične stene bakterij, itd.

1.2.3.4. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – fitoaleksini

Fitoaleksini so toksične antimikrobne substance, ki se oblikujejo v znatnih količinah samo ob stimulaciji (poškodbe patogenov, kemične poškodbe, fizikalne poškodbe).

1.2.4. LOKALNO IN SISTEMIČNO PRIDOBLJENA ODPORNOST

1.2.4.1. LOKALNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (LAR)

Je odpornost, ki se izraža na mestu okužbe. Kot primer lahko navedemo oblikovanje 1 – 2 mm cone okoli pege na listu, v kateri ni drugih peg. Tudi ostale pege v bližini so manjÅ¡e. S tem se zmanjÅ¡a možnost suÅ¡enja listov.

1.2.4.2. SISTEMIČNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (SAR)

Če mlade rastline okužimo z nekim patogenom, so nato še nekaj časa odporne proti številnim drugim patogenom. V tem primeru signalne molekule (salicilna kislina, dikloroizonikotinska kislina, arahidonska kislina) sprožijo delovanje SAR genov, kateri oblikujejo snovi z antimikrobnim učinkom, ali snovi, ki delujejo v zvezi z antimikrobnimi proteini (ß-1,3-glukanaza, hitinaza, PR proteini). Sistemsko pridobljeno odpornost lahko tudi umetno induciramo z nekaterimi pripravki za varstvo rastlin in prav taka sredstva bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Gre za sredstva italijanskega proizvajalca Fertenia, ki so v sosednji Italiji (Abruzzo, Toskana, Benečija, Furlanija) že v široki uporabi in dajejo dobre rezultate. Na slovenskem tržišču so se v letu 2014 pojavila prvič. Preizkus njihove učinkovitosti bo letos potekal tudi na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Nekatera izmed njih so registriana za uporabo v ekološki pridelavi vinske trte, sadja in zelenjave, spet druga za uporabo v integrirani pridelavi.

2. PROIZVODI PODJETJA FERTENIA

So sredstva za krepitev naravne odpornosti rastlin po principu aktivne odpornosti, oziroma sistemično pridobljene odpornosti. Delujejo kot signalne snovi, ki pospešujejo tvorbo fitoaleksinov ter PR proteinov. Hkrati vplivajo na ojačitev rastlinskih celičnih sten z različnimi mehanizmi delovanja.

previen2.1. PREVIEN IN PREVIEN BIO

Sta sredstvi, po sestavi iz rastlinskih ekstraktov rastlin Quillaja saponaria, Salvia officinalis, Potentilla erecta, Aloe vera, izvlečkov rdečih alg (Ascophyllum nodosum), ekstraktov propolisa, glutationa (znan antioksidant), peptidov, saponinov, salicilne kisline naravnega izvora, oligosaharidov, lipidov, abscizinske kisline, terpenov in kinonov. Naštete snovi spodbujajo sistemično pridobljeno odpornost rastlin, saj stimulirajo tvorbo fitoaleksinov in PR proteinov, ki delujejo antimikrobno. PREVIEN je bogat tudi z minerali (fosfor, silicij) in vpiva na odebelitev celičnih sten listne povrhnjice.

2.1.1. UČINKI

Sredstvi poskrbita za foliarno prehrano rastlin, krepitev rastlin (debelejša listna ploskev), aktivacijo SAR, nadzor rasti, celjenje poškodb (glutation, saponin, tanini) ter omogoča uporabo nižjih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev in s tem manjši negativen vpliv le teh na okolje.

2.1.2. NAČIN UPORABE NA VINSKI TRTI

– od brstenja do formiranja jagod sredstvo uporabljamo na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi v odmerku 250 ml/100l vode,
– od faze debeljenja jagod na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji z bakrenimi pripravki.

Sredstvo ima kisel pH, zato se ne meša s sredstvi z bazičnim pH-jem. PREVIEN BIO je registriran za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Sredstvi nimata karence.

fertizolfo2.2. FERTIZOLFO BIO

Je sestavljen iz izvlečkov rdečih alg (Ascophyllum nodosum, Sargassum ssp.), elementarnega žvepla, organskega dušika (peptidi, aminokisline) s hitro sposobnostjo penetracije v rastline, alginatov, ogljikovih hidratov, giberlinov, avksinov, betainov in citokininov. Poleg teh vsebuje tudi rastlinska olja, ki izboljšajo omočenost rastlin in obstojnost sredstva na njih.

2.2.1. UČINKI

– skrbi za prehrano in krepitev rastlin,
– aktivira sistemično pridobljeno odpornost,
– omogoča hitro absorpcijo žvepla, saj se 90 % razpoložljivega žvepla v rastlino vsrka že v 4 – 6 urah. S tem je delovanje žvepla izboljÅ¡ano,
– deluje antimikrobno, antioksidativno in vpliva na hitrejÅ¡e celjenje poÅ¡kodb.

2.2.2. NAČIN UPORABE NA VINSKI TRTI

Sredstvo uporabljamo v odmerku 400 – 500 g/hl. Če ga uporabljamo samostojno, izvajamo Å¡kropljenja na 7 do 8 dni, v kombinaciji z drugimi pripravki pa na 14 dni. Sredstvo je registrirano za uporabo v ekoloÅ¡ki pridelavi.

dinamico2.3. DINAMICO IN DINAMICO MICRO

Sestavljena sta iz rastlinskih ekstraktov (Hedera helix, Potentilla erecta, Aloe vera, Yucca schidigera, Quillaja saponaria), ekstrakta propolisa, silicijevega dioksida topnega v vodi ter kalijevega oksida topnega v vodi. Priporoča se za uporabo v letih, ko je pritisk bolezni večji. DINAMICO MICRO vsebuje še baker (Cu) topen v vodi in v obliki kelata EDTA, mangan (Mn) v istih oblikah kot baker ter cink (Zn), prav tako v istih oblikah kot baker.

2.3.1. UČINKI

Povečujeta odpornost rastlin v stresnih pogojih (suša, visoke temperature, nizke temperature). Vpliva na odebelitev listne ploskve in s tem povečuje odpornost na bolezni, pospešuje fotosintezo in povečuje vsebnost sladkorjev. Možna je uporaba v ekološki pridelavi. Omogočata uporabo nižjih odmerkov FFS ter nimata karence.

2.4. SAVECROP

Po sestavi je 10 % iz rastlinskih ekstraktov (terpeni, disaharidi – traheloza, ki preprečuje zmrzovanje vode, polilignikarbonska kislina, kalcijev oksid topen v vodi in magnezijev oksid topen v vodi).

2.4.1. UČINKI

Je sredstvo, ki poveča odpornost rastlin na poletne suše in spomladanske zmrzali. Ob pozebah preprečuje zmrzovanje vode v celicah in prevodnemu sistemu. Ob suši znižuje transpiracijo rastlin tako, da v rastlini poveča koncentracijo prolina, betaina in polisaharidov, ki delujejo antistresno ter na rastlinah ustvari para prepustni film, ki omejuje izgubo vode skozi liste. Rastline ščiti kemično in mehansko, zato morajo biti rastline za primeren učinek dobro pokrite s sredstvom. Omogoča tudi hitrejše okrevanje rastlin po pozebi, zaščito cvetov pred pozebo ter daljše skladiščenje plodov, če ga uporabljamo v kombinaciji s pripravkom SILICAL.

2.4.2. NAČIN UPORABE

Preventivno ga uporabljamo v odmerku 1,3 – 1,5 l/ha. Padavine po aplikaciji zmanjÅ¡ujejo njegovo učinkovitost, zato je v takem primeru potrebna ponovna aplikacija.

2.5. FITOFOL P

Po sestavi gre za foliarno gnojilo na osnovi fosfitov. Sredstvo sicer ni primerno za uporabo v ekoloÅ¡ki pridelavi, vendar je zaradi ugodne cene prav, da ga omenimo. Uporabljamo ga v odmerkih 250 – 350 g/hl v 2 – 3 tretiranjih takoj po odganjanju. Na voljo je več proizvodov v kombinaciji s Å¡e drugimi hranili:

– P/K (20-30) – uporaba v cvetenju, dozorevanju in pri koreninjenju
– P/Mg (26-6) – pri pomanjkanju magnezija, pospeÅ¡uje fotosintezo
– PK/Mn (30-7-4) – pri pomanjkanju mangana
– P/Ca (22-8) – umirjanje prebujne rasti, antimikrobno delovanje
– P/Cu (20-5)
– P/Zn (34-10)
– P/Zn-Mn (20-3-2) – cink in mangan v obliki kelata EDTA

3. POLJSKI POSKUSI SREDSTEV FERTENIA

V Italiji so bili s sredstvi proizvajalca FERTENIA v letih 2011, 2012 in 2013 opravljeni številni poskusi učinkovitosti sredstev proti glavnima boleznima vinske trte, peronospori (Plasmopara viticola) ter oidiju (Uncinula necator). V letih 2011 in 2012 je bil pritisk teh bolezni nizek, sredstva so kazala dobro učunkovitost, v določenih primerih celo 100 %, zato bomo te rezultate poskusov na tem mestu izpustili. Ogledali si bomo rezultate poskusov v letu 2013, ko je bil pritisk peronospore in oidija zelo velik. Tako bomo dobili najboljšo sliko učinkovitosti teh sredstev.

3.1. OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)

Poizkus je potekal v kraju Pianella (PE) v italijanski pokrajini Abruzzo na sorti vinske trte Montepulciano. Prvo škropljenje je bilo opravljeno 8. maja, zadnje 19. julija. Skupno je bilo opravljenih 6 tretiranj. Poskus je bil zasnovan v 4 naključnih blokih s po 6 rastlinami na posamezen blok.

3.1.1. ŠKROPILNI NAČRTI

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIZOLFO BIO na 8 – 10 dni v odmerkih 3 kg/ha in 4 kg/ha
3. tretiranje: tebukonazol + žveplo (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 2,2 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + žveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)
4. tretiranje: miklobutanil (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 1,5 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + žveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)

Poraba vode je znaÅ¡ala 800 – 1000 l/ha.

3.1.2. REZULTATI

Pregledalo se je 50 grozdov/parcelo iz trsov na sredini posamezne parcele. Preverjalo se je širjenje bolezni (% napadenih grozdov) ter intenziteto napada (% okuženih jagod).

3.1.3. VREMENSKE RAZMERE TER PRITISK BOLEZNI

Pomlad in zgodnje poletje sta bila deževna in podpovprečno topla. Pritisk bolezni je bil nizek. V drugem tednu junija so se temperature dvignile, prišlo je do primarnih okužb z oidijem vinske trte. V začetku junija je bil razvoj bolezni počasen, nato pa se je virulentnost do konca meseca močno povečala.

3.1.4. REZULTATI POSKUSOV

– okužb na listih ni bilo
– učinkovitost na grozdju na dan 30. junij 2013:

tretiranje 1: % napadenih grozdov: 49,4 % okuženih grozdov; % okuženih jagod: 36,2 %
tretiranje 2: % napadenih grozdov: 8,6 % (82,6 % učinkovitost); % okuženih jagod: 6,6 % (81,7 % učinkovitost)
tretiranje 3: % napadenih grozdov: 2,7 % (94,5 % učinkovitost); % okuženih jagod: 1,9 % (94,7 % učinkovitost)
tretirnaje 4: % napadenih grozdov: 1,2 % (97,6 % učinkovitost); % okuženih jagod: 1,4 % (96,1 % učinkovitost)

3.2. PERONOSPORA VINSKE TRTE (Plasmopara viticola)

Poskus je potekal v istem kraju v pokrajini Abruzzo na sorti Montepulciano. Zasnova poskusa je bila podobna tisti pri oidiju, le da so bile na blok napravljene le 3 ponovitve.

3.2.1. ŠKROPILNI NAČRTI

Opravljena so bila 4 različna tretiranja, v 2. in 3. so bili uporabljani proizvodi Fertenia samostojno, oziroma v kombinaciji s klasičnim sredstvom, 4. trteiranje je klasično.

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIRAME 30 (8 aplikacij na 10 dni; 3 l/ha in 2 l/ha)
3. tretiranje: PREVIEN BIO + RIDOMIL GOLD (8 aplikacij na 10 dni; 2,5 l/ha in 1,25 kg/ha)
4. tretiranje: FOSETIL-AL + MANKOZEB (1 aplikacija na 10 dni, 1,25 in 2 kg/ha)
FOSETIL AL + BROCANTITE (1 aplikacija na 10 dni, 5 kg/ha)
METALAKSIL + MANKOZEB (2 aplikaciji na 10 dni, 2,5 kg/ha)
METALAKSIL + BAKROV HIDROKSID (1 aplikacija na 10 dni, 4,5 kg/ha)
CIMOKSANIL + BROCANTITE (2 aplikaciji na 10 dni, 3 kg/ha)
BAKROV SULFAT (1 aplikacija, 6 kg/ha)

3.2.2. VREMENSKE RAZMERE IN PRITISK BOLEZNI

Pritisk bolezni je bil v letu 2013 zelo velik, saj je bilo ob koncu poskusa v kontroli kar 85 % okuženih grozdov. Aprila in maja je pogosto deževalo, temperature so bile podpovprečne. Primarna okužba je bila izvedena v 1. tednu maja, nato je zaradi nizkih temperatur sledila dolga inkubacijska doba. Prva bolezenska znamenja na kontroli so se pojavila v začetku junija. Med 15. in 24. junijem so bile temperature visoke, pritisk bolezni nizek, nato je med 24. in 30. junijem prišlo do ponovnega poslabšanja vremena z dežjem, povišan pritisk bolezni je trajal vse do 19. julija.

3.2.3. REZULTATI POSKUSA NA GROZDJU

Stopnjo okužb se je spremljalo 3-krat, prvič 14. junija, drugič 2. julija in zadnjič 19. julija.

14. junij:

TR1 40 % okuženih
TR2 2,2 % okuženih (94,5 % učinkovitost)
TR3 1,0 % okuženih (97,5 % učinkovitost)
TR4 0,0 % okuženih (100 % učinkovitost)

2. julij:

TR1 76,6 % okuženih
TR2 7,5 % okuženih (90,2 % učinkovitost)
TR3 7,3 % okuženih (90,4 % učinkovitost)
TR4 1,7 % okuženih (97,7 % učinkovitost)

19. julij:

TR1 91,6 % okuženih
TR2 46,6 % okuženih (49,1 % učinkovitost)
TR3 43,8 % okuženih (52,1 % učinkovitost)
TR4 6,0 % okuženih (93,4 % učinkovitost)

4. ZAKLJUČKI

Ekološka pridelava vinske trte je posebej v letih, ko je pritisk bolezni peronospore in oidija visok, poseben izziv. Ob pomanjkanju sredstev za varstvo vinske trte, so sredstva proizvajalca FERTENIA dobrodošla alternativa klasičnim bakrenim pripravkom ter močljivemu žveplu, zato bi jih veljalo vključiti v škropilne načrte, saj imamo od ostalih sredstev v ekološki pridelavi vinske trte na voljo le še kalijevo vodno steklo. Prednost uporabe sredstev FERTENIA je zagotovo tudi v tem, da nam omogočajo zmanjšanje vnosa bakra in žvepla na hektar vinograda, ko jih uporabljamo v kombinaciji. Vsa opisana sredstva so na voljo v podjetju ENOMARKET d.o.o., Kojsko, zato za več informacij v zvezi z nakupom pokličite, ali pišite na kontakte na spletni strani www.enomarket.si.

5. VIRI

– CELAR A. 2003. predavanja pri predmetu Fitopatologija in fitomedicina, Oddelek za Agronomijo, BiotehniÅ¡ka fakulteta, interno gradivo
– HEIL M., BOSTOCK R.M. 2002. Induced Systemic Resistance (ISR) Against Pathogens in the Context of Induced Plant Defences, Annals of Botany, Volume 89, issue 5, p.503-512
– tehnični listi proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)
– rezultati poljskih poskusov proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin