Zgodnja pomlad, oziroma prehod zime v pomlad (konec februarja, marec) je Äas, ko v sadovnjakih opravimo predspomladansko Å¡kropljenje sadnega drevja. Gre za zelo pomembno opravilo, saj sicer lahko pride do hudih okužb z nekaterimi gliviÄnimi boleznimi, ki povzroÄijo izpad pridelka ter oslabijo drevesa.
NajpomembnejÅ¡e bolezni na koÅ¡ÄiÄarjih so tiste, ki jih povzroÄajo glive iz rodu Taphrina. Gre za glive zaprtotrosnice (razred Ascomycota). RazliÄne vrste gliv okužujejo Å¡tevilne rastlinske vrste:
- Breskve in nektarine: Taphrina deformans – breskova kodravost
- Mandelj: Taphrina deformans var. amigdali
- ÄŒeÅ¡plje in slive: Taphrina pruni – rožiÄavost ÄeÅ¡pelj
- ÄŒeÅ¡nje: Taphrina wiesneri (sin. T. cerasi) – ÄeÅ¡njeva metliÄavost
- ÄŒeÅ¡plje in slive: Taphrina instititiae – ÄeÅ¡pljeva metliÄavost
Na koÅ¡ÄiÄarjih poznamo Å¡e eno zelo pomembno bolezen, ki jo zatiramo hkrati s Å¡kropljenji proti glivam rodu Taphrina. Gre za listno luknjiÄavost koÅ¡ÄiÄarjev (Stigmina carpophila).
BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans)
BOLEZENSKA ZNAMENJA
Listi so namehurjeni, se zvijajo navzdol, okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki, navadno bele barve, lahko tudi svetlo vijoliÄni, ali rdeÄi. Na mehurjih se kmalu pojavi bel poprh. Gre za spolna trosiÅ¡Äa, aske z askosporami. Kasneje se na okužene liste naselijo saprofitske glive, ki povzroÄijo suÅ¡enje in odpadanje listov.
Breskova kodravost, okuženi list in poganjek:
Okužbe opazimo tudi na mladih poganjkih, kjer opazimo rdeÄkasto obarvane nabrekline. Okuženi poganjki zrastejo iz okuženih brstov, vsi njihovi deli (steblo, listi) so hipertrofirani (odebeljeni). Poganjki poleti odmrejo.
Ob moÄnejÅ¡ih okužbah med in po cvetenju se na plodovih pojavijo rdeÄkasto rjave bulaste novotvorbe (rdeÄi mozoljÄki). Cvetovi in plodovi ob moÄnejÅ¡ih okužbah zgodaj odpadajo z drevesa. Plodovi so manjÅ¡i.
Ob moÄnejÅ¡ih okužbah veÄina listja odpade. Kasneje listje ponovno odžene, kar rastlino izÄrpava. Okuženi poganjki ne dozorijo popolnoma in so podvrženi zimskim pozebam. PoslediÄno imamo v naslednjem letu slabÅ¡i nastavek listov in cvetov.
RAZVOJNI KROG GLIVE
Gliva prezimi kot saprofitski micelij, ali v obliki brstiÄev na lesu rastlin. Spomladi, v Äasu brstenja dreves brstiÄe dež in veter odneseta na listne brste. BrstiÄi kalijo v kapljici vode in okužijo mlade listiÄe. Gliva po okužbi prodre skozi kutikulo, ali skozi listne reže v rastlinsko tkivo. Micelij se intenzivno razraÅ¡Äa med celicami in povzroÄi poveÄanje ter delitev celic, kar vidimo kot poveÄanje in iznakaženje organov. Ko aski prebijejo kutukulo, nastane na povrÅ¡ini listov askusna plast z askusi in askosporami. Dozoreli askusi poÄijo, prihaja do izbruhov askospor, ki jih veter raznaÅ¡a na veje. Tam se oblikujejo sekundarne spore (brstiÄi), ki lahko brstijo in tvorijo nove trose, ali pa iz njih požene micelij. Sekundarne okužbe so redke in niso gospodarsko pomembne.
OKUŽBE
Obseg okužb je moÄno odvisen od vremenskih razmer. Gliva v toplih in suhih pomladih ne povzroÄa veÄjih težav, zato povsem zadostujeta dve Å¡kropljenji s fungicidi. VeÄ okužb je v hladnem in deževnem vremenu, ko je prehod zime v pomlad poÄasen, vreme konec februarja in zaÄetek marca turobno, zmerno deževno, z obÄasnim zapoznelim sneženjem. V takih pogojih je rast dreves poÄasna, doba obÄutljivosti pa podaljÅ¡ana. Gostitelj je na okužbe obÄutljiv od Äasa nabrekanja brstov do razvoja mladih listiÄev in poganjkov. V takih razmerah moramo drevje zelo zgodaj temeljito poÅ¡kropiti (na Primorskem že februarja), celo obliti s Å¡kropilno brozgo, sicer Å¡kropljenje ni uspeÅ¡no. Gliva priÄne z razvojem, ko dnevne temperature presežejo 6 – 8°C. Å kropimo pred napovedanim dežjem, ko so konice brstov dreves že razprte. Ob dežju voda brstiÄe glive odplavi v brste, kjer ti kalijo in okužijo mlade zasnove listiÄev. V prisotnosti Å¡kropiva brstiÄi ne morejo kaliti, rastlina je s tem zaÅ¡Äitena.
V letoÅ¡nji pomladi (2013) imamo ugodne pogoje za razvoj omenjenih bolezni. Prehod iz zime v pomlad je poÄasen, pogosto dežuje, napovedane so tudi ohladitve s sneženjem. Trenutno so dnevne temperature dovolj visoke, da se glive lahko razvijajo, zato je zelo pomembno, da ne zamudimo s prvim Å¡kropljenjem z bakrovimi pripravki. Spodnji graf prikazuje gibanje dnevnih temperatur na vremenski postaji Enomarket Kojsko, kjer vidimo, da so temperature v zadnjih 14 dneh vseskozi nad obmoÄjem temperatur 6 – 8°C, v katerem glive priÄnejo z razvojem.
Marelice in breskve predvsem na toplejÅ¡ih legah že brstijo, zato bi na takih legah moralo biti Å¡kropljenje že opravljeno. Nekoliko bolj zapoznel je razvoj ÄeÅ¡enj in ÄeÅ¡pelj, kar pa nas ne sme uspavati. RaÄunati moramo tudi s tem, da bo tja do 15. marca Å¡kropljenje praktiÄno nemogoÄe, zaradi slabe vremenske napovedi. Pa Å¡e po tem datumu bodo pogoji za Å¡kropljenje slabi, saj kaže na moÄno burjo.
ENS-i raÄunskega prognostiÄnega modela GFS, ki prikazujejo temperaturo na ploskvi 850 hPa (cca.1500m) ter padavine na obmoÄju zahodne Slovenije v naslednjih 14 dneh. RazliÄne Ärte pomenijo razliÄne možne scenarije. Kot vidimo, se nam obeta veliko padavin in izrazita ohladitev v naslednjem tednu:
Å KROPLJENJE
KemiÄno varstvo lahko opravimo v dveh obdobjih. Prvo je jesensko, v Äasu odpadanja listja, ko drevesa poÅ¡kropimo s poloviÄnimi odmerki bakrovih pripravkov, drugo pa predspomladansko, ob brstenju in odganjanju listov.
STRATEGIJA Å KROPLJENJA – predspomladansko Å¡kropljenje
- Å¡kropljenje: Barkrovi pripravki – Uporabimo jih le 1× letno, le Äe pade nadpovpreÄno veliko dežja, Å¡kropljenje z njimi ponovimo. Vedno Å¡kropimo pred napovedanim dežjem.
- škropljenje: Pripravki na osnovi cirama in kaptana: uporabimo jih 1 – 2× v presledku 10 – 14 dni, pred napovedanim obilnim dežjem. Aktivna snov ciram spada med ditiokarbamate, ki jih lahko uporabimo le 2× letno, saj so škodljivi koristnim plenilskim pršicam na drevesih.
Za nakup potrebnih pripravkov za zatiranje omenjenih bolezni ter nadaljnje nasvete, obiÅ¡Äite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v GoriÅ¡kih Brdih. Tam boste dobili tudi Å¡kropilne naÄrte za posamezne rastlinske vrste.
Ko listiÄi presežejo starost treh tednov, jih gliva skoraj ne more veÄ okužiti. Pomembno je vedeti, da kurativno varstvo breskove kodravosti ni možno, zato so pred spomladanska preventivna Å¡kropljenja esencialnega pomena.
ROŽIČAVOST ČEŠPELJ
RožiÄavost ÄeÅ¡pelj povzroÄa gliva Taphrina pruni. Znamenja se najprej pojavijo na plodovih (drobni beli mehurji), ki se hitro veÄajo in se kmalu razÅ¡irijo na celoten plod. Ta se nenormalno poveÄa in postane iznakažen ter dobi rožiÄasto obliko, ali obliko banane. Meso postane gumijasto, oziroma spužvasto in neužitno. Seme se preneha razvijati in se posuÅ¡i. Na njegovem mestu ostane votla odprtina. Plod je sprva rdeÄkastega izgleda, a nato posivi in je prekrit s sivkasto prevleko. Možne so tudi okužbe listja in poganjkov.
OKUŽBA IN VARSTVO
Do okužbe pride, ko brstiÄi glive vzkalijo na brazdah pestiÄev, tedaj micelij prodre v plodnico, kjer se razvija hkrati s plodom. Strategija zatiranja je enaka kot pri breskovi kodravosti, le da moramo opraviti Å¡e dodatno Å¡kropljenje v cvet.
METLIÄŒAVOST ÄŒEÅ ENJ IN ÄŒEÅ PELJ
Bolezni povzroÄata glivi Taphrina cerasi in Taphrina instititiae. Gliva ob odganjanju dreves prodre v brste in okuži mlade poganjke. Ti se razvijejo v metlaste tvorbe brez sposobnosti oblikovanja cvetov in plodov. Bolezni zatiramo enako kot breskovo kodravost, oziroma listno luknjiÄavost koÅ¡ÄiÄarjev.
LISTNA LUKNJIÄŒAVOST KOÅ ÄŒIÄŒARJEV
PovzroÄa jo gliva Stigmina carpophila. Po okužbi se na listih pojavijo drobne rdeÄe pege. Na robovih peg nastane plutasto tkivo, ki porjavi in izpade. Gre za obrambni mehanizem rastline pred glivo. Listje je preluknjano in na videz prestreljeno. Možne so tudi okužbe poganjkov in plodiÄev. Pri slednjem prihaja do poveÄanega trebljenja in pojava gnilobe. Posebej obÄutljive so viÅ¡nje, na katerih se pojavijo Ärno modrikaste temne pege, obdane z rdeÄkastim obroÄem. Pri ÄeÅ¡njah so te pege rjavkaste in obdane z rdeÄkastim obroÄem. Spominjajo na pege, ki nastanejo pri okužbah z bakterijami rodu Pseudomonas.
Bolezen se v hladnih poletjih lahko pojavi na breskvah, posebej tam, kjer v tleh primanjkuje železa, ali pa so drevesa oslabljena zaradi kodravosti, ali gliviÄnega raka. Taka drevesa odvržejo listje.
Pri marelicah so mnoge sorte odporne na okužbe listja, a obÄutljive na zgodnje okužbe plodov. Nevarnost obstaja, da te okužbe spregledamo. Kurativno ukrepanje proti bolezni ni dovolj uÄinkovito. Na razpoke na plodovih zaradi luknjiÄavosti se naselijo Å¡e glive sadne gnilobe (Monilia, Botrytis). LuknjiÄavost je na vrtovih pogosta tudi na okrasnih koÅ¡ÄiÄarjih (lovorikovec – Prunus laurocerasus).
Listna luknjiÄavost koÅ¡ÄiÄarjev na plodovih marelic. PoÅ¡kodbe na plodu predstavljajo mesta, na katerih se kasneje razvije sadna gniloba (Monilia):
Varstvo je enako kot pri zatiranju gliv rodu Taphrina in ga opravljamo hkrati. Pomembno je vedeti, da aktivna snov ciram (Ziram) nima dovoljenja za zatiranje listne luknjiÄavosti koÅ¡ÄiÄarjev, na kar morajo biti Å¡e posebej pozorni vsi, ki so vkljuÄeni v integrirano pridelavo. V evidence morajo vpisati, da so sredstvo Ziram uporabljali za zatiranje breskove kodravosti, ali druge vrste gliv tega rodu.
VIRI
- Agrios G.N. 2005. Plant Pathology, 5th Edition. San Diego/US: Elsevier Science Publishing Co Inc, 952 str.
- Celar F. 2004. Skripta pri predmetu Fitopatologija s fitomedicino. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, ppt prezentacija.
- Å tampar in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: KmeÄki glas, 416 str.
- Vremenski podatki Vremenske postaje Enomarket Kojsko v Kojskem za mesec februar in marec (klik na povezavo)
