Tag: shelf cloud

Leto┼ínji maj prav gotovo spada med najhladnej┼íe in najbolj mokre v zadnjih letih. Povpre─Źna temperatura v Kojskem trenutno zna┼ía vsega 15,2┬░C (leta 2012 je bila 16,5┬░C, 2011 pa 18,2┬░C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec ┼że presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v ve─Ź poslab┼íanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Poso─Źju ┼że presegla 1000 mm. Obilna mo─Źa povzro─Źa sive lase predvsem sadjarjem, saj ─Źe┼ínje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradni┼ítvu je treba ┼íkropljenja pogosto ponavljati, saj velike koli─Źine padavin ┼íkropilno oblogo hitro sperejo. Nad na┼íe kraje v vi┼íinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica ─Źesar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslab┼íanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Gori┼íkih Brdih okoli 40 mm, v spodnji So┼íki dolini 55 mm, v zgornjem Poso─Źju pa med 60 in 75 mm. Veliko de┼żja je bilo tudi na obmo─Źju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabele┼żila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslab┼íanja je ob ju┼żni advekciji pred hladno fronto ve─Źinoma zmerno de┼żevalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in mo─Źnej┼íi nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poro─Źali iz okolice Vicenze v Bene─Źiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm de┼żja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabele┼żila celo izjemnih 264,8 mm de┼żja. ┼áe ena hladna fronta nas je pre┼íla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili mo─Źne nalive, padlo je tja do 10 litrov de┼żja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo ┼íe 2-krat toliko de┼żja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Bene─Źiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem ─Źasu, najprej z multiceli─Źno nevihto v Bene─Źiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zve─Źer raz┼íirile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in mo─Źnih razelektritev, na obmo─Źju med Solkanom in Lokvami je pono─Źi padala to─Źa, ki pa ve─Źje ┼íkode vendarle ni povzro─Źila. To─Źonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poro─Źila iz Udin so govorila o 10 cm to─Źe na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poro─Źali celo o prek 30 cm debeli odeji to─Źe. Koli─Źina padavin je bila po postajah zelo razli─Źna. V Gori┼íkih Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) de┼żja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile koli─Źine precej ve─Źje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je zna┼íala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zve─Źer. Padavine smo bele┼żili predvsem v severnem delu Gori┼íkih Brd, kjer je padlo okoli 10 mm de┼żja, medtem ko v ju┼żnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pri─Źela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multiceli─Źna nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla to─Źo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v ve─Źernem ─Źasu nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zve─Źer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in na┼íe kraje. Ob obali hrva┼íke Istre je nastala mo─Źna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej de┼żja. Postaje v Gori┼íkih Brdih so bele┼żile med 39,8 mm (Vipol┼że) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale ┼íe popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Grade┼ża opaziti ┼íe eno ┼íibkej┼ío supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in pre┼íla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato kon─Źala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadr┼żevalo sredi┼í─Źe ciklona. ─îez dan in zve─Źer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Bene─Źiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pri─Źakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v za─Źetku junija. Spremljajte nas ┼íe naprej, za sprotna poro─Źila o dogajanju na terenu nas spremljajte na na┼íi Facebook strani.

Viri:

Pestra nevihtna sezona 2012 se bli┼ża koncu. ─îas je, da se spomnimo vrhuncev leto┼ínjega poletja, v katerem je kar mrgolelo superceli─Źnih neviht. Na┼íteli smo jih preko 35, ─Źeprav je dejanska ┼ítevilka zagotovo precej vi┼íja. Obmo─Źje v okolici Alp se je izkazalo kot zelo ugodno za razvoj tega tipa neviht, na kar najbr┼ż vpliva razgiban relief in posledi─Źno lokalno pove─Źan strig. Poleg tega letos nikjer ni primankovalo energije. Nemalokrat smo chasali setupe s 3000 – 4000 J/kg sbCAPE-a. Kljub vsemu leto┼ínje leto ne bo ostalo v spominu kot leto CG razelektritev. Teh je bilo presenetljivo malo, ve─Źinoma smo videli le bliskanje v oblakih, zato letos fotografij izjemnih CG-jk ni veliko.

Prvi dan v juliju in prvi dober setup, katerega ni ┼ílo zamuditi. Pred fronto preko osrednje Evrope so pihali mo─Źni vetrovi ju┼żnih smeri. Na Bavarskem, Salzbur┼íkem ter v zgornji Avstriji je bilo napovedanega preko 3000 J/kg CAPE-a in preko 40 vozlov DLS-ja ter lep veering profil. Pri─Źakovana je bila eksplozija fotogeni─Źnih supercelic. Prva se je razvila zahodno od Salzburga, kasneje smo ┼íe 3 spremljali in fotografirali v Zgornji Avstriji, med Salzburgom in Linzem.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelice pri Salzburgu z inflow tail-om in wall cloud-om in ene od supercelic v Zgornji Avstriji:

5. junij je obetal marginalen setup v Furlaniji. Strig je bil ┼íibek, energije pa precej. Pri─Źakovali smo vro─Źinske nevihte v popoldanskem ─Źasu. Ob vzno┼żju Alp, severno od Codroipa je slabim pogojem navkljub nastala fotogeni─Źna, a kratko┼żiva supercelica. ┼álo je za lep primer lokalno pove─Źanega striga v bli┼żini Alp.

Sinopti─Źna situacija:

Fotogeni─Źna supercelica v Furlaniji:

11. julij je bil en najbolj pestrih dni to poletje. S severozahoda je Alpe in Slovenijo dosegla hladna fronta. Pred fronto je pri tleh pihal jugovzhodnik, energije je bilo okoli 3000 J/kg, DLS-ja okoli 40 vozlov. Nevihte so najprej nastajale v avstrijskih Alpah, nato je prva supercelica dneva eksplodirala v bli┼żini Gradca, oziroma severozahodno od mesteca Leibnitz. Nevihta je imela masiven wall cloud in inflow tail. Potovala je proti severovzhodni Sloveniji, oziroma v Prekmurje, kjer se je pred njo razvil fotogeni─Źen shelf cloud. Kasneje je nova supercelica nastala ju┼żno od Murske Sobote, nato ┼íe ena pri Hodo┼íu. ─îetrto masivno supercelico smo spremljali v okolici kraja Nagykanizsa. Mo─Źnej┼íe nevihte so zajele tudi osrednjo in zahodno Slovenijo. Fotogeni─Źna supercelica je nastala severno od Ljubljane, medtem ko je nevihtna linija na Primorskem prinesla nekaj mo─Źnih sunkov vetra. Vremenska postaja na Koradi je med nevihto zabele┼żila maksimalni sunek vetra 163 km/h, kar je nov rekord postaje.

Sinopti─Źna situacija:

Supercelica v okolici Leibnitza v Avstriji z izrazitim wall cloud-om in inflow tail-om:

Ista supercelica kasneje nad Prekmurjem. Na prvi sliki je impresiven shelf cloud, na drugi pa wall cloud:

Kasneje je nova masivna supercelica nastala nad Mad┼żarskimi ravnicami. Na prvi fotografiji je shelf cloud, na drugi wall cloud:

Izjemni pogoji so se obetali 14. julija v Furlaniji. Nismo bili prepri─Źani, kako bo z energijo, saj je bilo pred pri─Źakovano fronto iz severozahoda precej obla─Źno, kar je omejevalo segrevanje. Toda ostali pogoji so obetali zelo nevarno situacijo. 70 vozlov DLS-ja, sunki jugovzhodnika do 50 km/h ob obali Furlanije in odli─Źen veering profil so pogoji za tornadne supercelice. Ko se je popoldne razjasnilo, je bilo dovolj tudi energije za vzdr┼żevanje vzgornikov ob tako mo─Źnem vetru v atmosferi. Dolgo ─Źasa se na konvergenci med severozahodno Furlanijo in Vicenzo v Bene─Źiji ni zgodilo ni─Ź, nato se je nenadoma organizirala masivna supercelica. Kmalu je prerasla v nekaj, ─Źemur lahko re─Źemo nevihta desetletja v Furlaniji. Ogromen beaver’s tail je nakazoval mo─Źan inflow v nevihto, v teku je bila tudi tornadogeneza, a je celica imela ‘smolo’, da je potovala preve─Ź severno preko furlanske ravnice, kjer je bil veter pri tleh precej ┼íibkej┼íi kot na obali. Posledi─Źno do razvoja tornada ni pri┼ílo. Nevihta je oslabela v hribih zahodne Slovenije, a se je ponovno okrepila ob prihodu na ┼ákofjelo┼íko polje. Svojo pot je kon─Źala ┼íele v Prekmurju. Gotovo lahko re─Źemo, da je ┼ílo za nevihto leta na na┼íem obmo─Źju.

Sinopti─Źna situacija:

Radarska slika:

Impresivna supercelica z beaver’s tail-om pri Codroipu ter wall cloud iste supercelice nekaj minut prej, ko se je trudila sproducirati tornado:

Manj zanimivo dogajanje je obetal 21. junij, ko je pred fronto prek Slovenije in Furlanije ┼że pihal severovzhodnik. Pri─Źakovali smo predvsem dvignjene supercelice, saj je bilo striga dovolj. Presenetljivo sta v Furlaniji nastali dve ‘surface based’ supercelici, od katerih je bila prva celo ‘left moover’, medtem ko je imela druga izjemen wall cloud.

Sinopti─Źna situacija:

Shelf cloud prve celice ter druga supercelica z masivnim wall cloud-om:

Nova izjemna situacija se je nakazovala 6. avgusta. Pred hladno fronto v Piemontu v Italiji so bili pogoji za tornadne supercelice izjemni. Kar 80 vozlov dls-ja je obetalo hitre in silovite nevihte. Celica dneva je nastala v Alpah zahodno od Torina in se mo─Źno okrepila ob prihodu v ravnice Piemonta ter se razvila v zelo hitro HP supercelico z wall cloud-om zavitim v de┼żno zaveso. Hitro je severno od Milana spet dosegla Alpe in oslabela. Poro─Źila o ┼íkodi so omenjala predvsem mo─Źne downburste, tornada ni bilo. Kasneje je nova mo─Źna supercelica nastala v okolici Bergama.

Sinopti─Źna situacija:

Izjemno hitra, silovita HP supercelica v Piemontu:

Manj zanimiv je bil setup s prehodom hladne fronte prek Furlanije 9. avgusta. Ob burji so nastajale dvignjene nevihte, med njimi je bila ena tudi superceli─Źna.

Sinopti─Źna situacija:

Dvignjena supercelica v bli┼żini Palmanove:

V naslednjih tednih se je nad na┼íe kraje raz┼íiril anticiklon in prinesel dolgotrajen vro─Źinski val. Pomanjkanje de┼żja je pomenilo hudo su┼ío in precej┼ínjo ┼íkodo v kmetijstvu. Prve padavine smo dobili ┼íele ob prehodu te┼żko pri─Źakovane hladne fronte 26. avgusta. V Furlaniji sta nastali dve superceli─Źni nevihti, kasneje pa ┼íe ena nad Tr┼ża┼íkim zalivom. Slednja je dosegla obalo pri Umagu, kjer sta mo─Źan downburst in debela to─Źa povzro─Źila ogromno ┼íkode tako na ─Źlove┼íki lastnini, kot na ┼że od su┼íe zdesetkanih kmetijskih povr┼íinah.

Sinopti─Źna situacija:

Odre┼íilne padavine prihajajo nad Gori┼íka Brda, ter supercelica nad Tr┼ża┼íkim zalivom, ki je naredila ogromno ┼íkode na obmo─Źju Umaga v Istri:

31. avgusta nas je pre┼íla ┼íe zadnja fronta v temu mesecu. V genovskem zalivu je nastal ciklon, preko Bene─Źije in Furlanije pa smo imeli ugodne pogoje za mo─Źne nevihte. Rosi┼í─Źa preko 19┬░C in jugovzhodnik pri tleh so obetali celo tornade ob superceli─Źnih nevihtah. Prva superceli─Źna nevihta je nastala nad Krminom (Cormons) v dopoldanskih urah in prinesla mo─Źan naliv nad Gori┼íka Brda. Druga masivna cikli─Źna supercelica je spustila na tla dva tornada, prvega v okolici Padove, drugega blizu kraja Quarto d’Altino v Bene─Źiji. Vzhodno od Benetk tornadi niso ve─Ź nastajali, nevihta pa je bila ┼íe vedno impresivna. Oslabela je pri Latisani.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelic v Krminu in pri kraju Caorle v Bene─Źiji:

V pregledu so zajete le najbolj fotogeni─Źne supercelice leto┼ínjega poletja. Vseh chasov in tudi neviht je bilo ┼íe veliko ve─Ź, vendar smo nekatere namenoma izpustili, saj so bile manj zanimive za oko in ostajajo le v arhivu ter letni statistiki. Velika ve─Źina zgoraj predstavljenih storm chase-ov v letu 2012 je bila izvedena pod vodstvom Marka Koro┼íca (Weather-Photos.NET), s katerim je bilo pravi u┼żitek sodelovati. Prihodnje leto gremo dalje!

Viri:

Leto┼ínje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten de┼ż padel ob za─Źetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi to─Źo in ┼íkodo na kmetijskih povr┼íinah. Slednja se je ┼íe stopnjevala s poletno su┼ío, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradni┼íkih, sadjarskih in oljkarskih obmo─Źjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pri─Źakovan de┼ż je pri┼íel 26. avgusta in prekinil vro─Źino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje bele┼żili temperature preko 38┬░C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozra─Źju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem obmo─Źju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm de┼żja. V Gori┼íkih Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namo─Źilo tla, saj so postaje bele┼żile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v mo─Źnih nalivih padlo okoli 10 mm de┼żja.

Sinopti─Źna situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v vi┼íinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je po─Źasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale mo─Źnej┼íe nevihte, med njimi tudi superceli─Źne. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti ─îedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu pre┼íla v linearno multicelico ter kot tak┼ína dosegla Gori┼íka Brda.

V mo─Źnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm de┼żja. Vremenske postaje v Gori┼íkih Brdih so zabele┼żile slede─Źe jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga mo─Źna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej ve─Ź, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je mo─Źno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrva┼íki obali. Iz okolice Umaga so poro─Źali o mo─Źnih downburstih ter to─Źi, ki je naredila ogromno ┼íkode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poro─Źil o izruvanih drevesih, po┼íkodovanih avtomobilih in drugi gmotni ┼íkodi.

Radarska slika supercelice v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na obmo─Źju Primorske so v celotnem poslab┼íanju zabele┼żile naslednje koli─Źine padavin:

  • Zatolmin (So┼íka dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 39,0 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Gori┼íki Kras): 12,0 mm

Viri:

Page 1 of 612345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin