Tag: severna

Leto┼ínji junij je med najtoplej┼íimi v zadnjem desetletju. Vro─Źinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zra─Źne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabele┼żili le tri vro─Źe dni s temperaturo nad 30┬░C. Najvi┼íja izmerjena temperatura je zna┼íala 32,1┬░C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski no─Źi s temperaturo nad 20┬░C, najvi┼íji minimum je bil zabele┼żen prav tako 24.6. pri 22,7┬░C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vro─Źinskega vala stopnjevala. Najvi┼íja rosi┼í─Źa smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23┬░C.

Visoka rosi┼í─Źa so pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nevihte. 25.6. je na┼íe kraje pre┼íla dolina z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno vi┼íinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza polo┼żajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se za─Źele pojavljati ┼że v jutranjih urah, mo─Źan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele So┼íke doline v ob─Źini Kanal ob So─Źi. Kasneje je nekaj mo─Źnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poro─Źali o to─Źi debeline 8 do 10 cm ter o mo─Źnih nalivih.

Pogled na superceli─Źno nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Ve─Ź o tem dogodku: TO─îA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali lo─Źne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki vetra v kombinaciji z mo─Źnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem ─Źasu. Najmo─Źnej┼íe sunke vetra so zabele┼żile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso bele┼żile hitrosti nad 100 km/h, ─Źeprav je lokalno marsikje pihalo ┼íe veliko mo─Źneje, po ┼íkodi sode─Ź:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banj┼íka planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Najve─Ź ┼íkode zaradi nevihtnega pi┼ía je bilo v So┼íki dolini, kjer je relief ┼íe dodatno potenciral u─Źinke downbursta. Predvsem je ┼ílo za podrta drevesa, v Kanalu ob So─Źi je odkrilo streho na enemu od blokov, po┼íkodovani sta bili strehi ┼íe na enem bloku in na ┼íoli. Odkrilo je tudi streho ┼íole v Kalu nad Kanalom. Najve─Ź ┼íkode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v So┼íki dolini, vi┼íje proti Banj┼íki planoti in v Gori┼íkih brdih je take ┼íkode manj. Mo─Źno je bila prizadeta tudi Gori┼íka. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Gori┼íko je zabele┼żila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na ve─Ź regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob So─Źi ter po┼íkodoval del plo─Źevinaste strehe na ┼íoli. Veliko nevarnost so predstavljali lete─Źi deli ostre┼íja, ki so po pri─Źevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo neko─Ź voja┼íko pokopali┼í─Źe:

 

┼ákoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili po┼íkodovanji dve vozili, ┼íe eno je bilo po┼íkodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, ┼ílo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkiri┼í─Źu do bre┼żine, ─Źez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabele┼żila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7┬░C, rosi┼í─Źe pred nevihto se je gibalo okoli 20┬░C:

 

Postaja je zabele┼żila po dosedanjih podatkih, najmo─Źnej┼íi sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povpre─Źna hitrost vetra v obdobju najmo─Źnej┼íih sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabele┼żila Max RR pri 239,8 mm/h. ┼áe mo─Źnej┼ía intenziteta nalivov je bila dose┼żena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zra─Źnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Mo─Źan veter je povzro─Źil velike skoke zra─Źnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipol┼że
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poro─Źili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem obmo─Źju (Estofex Storm forecast). Podrobnej┼ío analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec ┼íe nismo zaklju─Źili. Prav nasprotno, v sredo se na┼íim krajem pribli┼ża globoka dolina s hladnim zrakom. Na┼í polo┼żaj na jugozahodnem robu doline, pod mo─Źnim in vla┼żnim jugozahodnikom v vi┼íinah, obeta obilne padavine na obmo─Źju Furlanije in Poso─Źja v sredo in ─Źetrtek. Pojavljale se bodo lahko mo─Źnej┼íe nevihte. Karta vetra in vi┼íine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in mo─Źnim jugozahodnim tokom nad na┼íimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in ─Źetrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

De┼ż z nevihtami gre pri─Źakovati tudi v Gori┼íkih brdih, zato se priporo─Źa, da pri za┼í─Źiti vinske trte uporabljamo mo─Źilo NU-FILM, ki zmanj┼ía efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo ┼íe PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporo─Źa pred zapiranjem grozdov. Sistemi─Źni komponenti dodamo ┼íe 3 – 4 kg/ha mo─Źljivega ┼żvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameri┼íkega ┼íkr┼żatka. Ve─Ź o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekolo┼íki pridelavi vinske trte nadaljujemo ┼íkropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali mo─Źljivo ┼żveplo 4 kg/ha. Proti ameri┼íkemu ┼íkr┼żatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Jutranje sne┼żenje v Novi Gorici 4.1.

Po dolgem ─Źasu dodajamo nekaj stati─Źnih podatkov┬áiz vremenskih postaj Kojsko, Korada in Dolgi Laz. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je vstopila v ┼íesto leto neprekinjenega delovanja, medtem ko si na preostalih dveh lokacijah ┼íe prizadevamo za zagotovitev neprekinjenih nizov podatkov. ┼Żal je to zaradi pomanjkanja ─Źasa kar zahteven projekt.

Januar 2016 je prinesel nekaj zimskih trenutkov, predvsem s sne┼żenjem 4.1. tudi na Gori┼íkem in v Gori┼íkih brdih.┬á┼áe ene zimske epizode smo bili dele┼żni┬ámed 14. in 22. januarjem, ko je nad 700 m n.m.v. 14.1. zapadlo okoli 10 cm snega, nato pa je na┼íe kraje preplavil mrzel polarni zrak. V ni┼żinah smo te dni bele┼żili mrzla jutra ter razmeroma hladne, a┬áve─Źinoma son─Źne┬ápopoldneve. V hribih temperatura pogosto ni segla nad ledi┼í─Źe. Konec meseca je sledila izrazita otoplitev, ki je predvsem na Primorsko prinesla nizko obla─Źnost in dolgo─Źasne, nadpovpre─Źno tople, sive dneve pod jugozahodnim vetrom v vi┼íinah.

Preidimo k januarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Gori┼íka Brda – 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 3,1┬░C; 3,8┬░C; 5,1┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 10,7┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -1,5┬░C (4.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 14
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -4,1┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 12,7°C (12.1.)

Ve─Źer po sne┼żenju v Kojskem 4.1.

─îe primerjamo leto┼ínji januar s preostalimi petimi, ki jih je postaja na tej lokaciji bele┼żila, ugotovimo, da je bil tretji najhladnej┼íi in 0,7┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje. Zanimivo je, da gre za januar z najve─Ź hladnimi dnevi v zgodovini postaje. V preteklosti smo le te ┼íteli takole:

2015: 1
2014: 0
2013: 5
2012: 10; 1 leden dan
2011: 13

Posebej bodeta v o─Źi januarja 2014 in 2015, ki sta bila zelo topla, zanimivo je tudi, da smo v ┼íestih letih zmogli le en leden dan. 4.1.2016 smo sicer ledeni dan zgre┼íili za vsega desetinko stopinje.

Število dni s padavinami = 11
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mese─Źne padavine = 98 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 34,8 mm (9.1.)
Najvišja intenziteta padavin = 16,8 mm/h (10.1.)
┼átevilo dni s sne┼żno odejo = 1 (4.1.)
Maksimalna vi┼íina sne┼żne odeje = 5 cm

Sne┼żenje 14.1. v Dolgem Lazu (Foto: alviva.si)

Z 98 mm je januar 2016 celo drugi najbolj moker mesec na vremenski postaji Kojsko v zadnjih 6 letih. Najbolj moker je seveda januar 2014 s 411,5 mm, tretji pa januar 2013 s 96,4 mm. Zaradi ekstremno namo─Źenega januarja 2014 je januarsko povpre─Źje trenutno postavljeno na 134,8 mm. Ve─Ź o namo─Źenosti leto┼ínje zime pa konec februarja.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 1,3┬░C (po dekadah: 1,3┬░C; 0,1┬░C; 2,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 7,1┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -4,6┬░C (19.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 16
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 4
Najni┼żja izmerjena temperatura = -6,4┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 8,9°C (26.1.)

Skupna koli─Źina padavin: 118,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 41,1 mm (11.1.)

  • Dolgi Laz – severna Banj┼íka Planota – 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 0,6┬░C (po dekadah: 0,4┬░C; -0,7┬░C; 1,9┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 6,8┬░C (11.1.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -6,1┬░C (3.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 20
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 6
Najni┼żja izmerjena temperatura = -7,9┬░C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 10,8°C (26.1.)

Skupna koli─Źina padavin: 215,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 104,1 mm (11.1.)

Zaradi neogrevanega de┼żemera je te┼żko izvle─Źi iz podatkov to─Źno ┼ítevilo dni s padavinami, saj se je sneg v de┼żemeru topil ve─Ź dni zapored, skupno imamo tako 20 padavinskih dni. Ustrezno re┼íitev za ogrevanje de┼żemera na tej lokaciji ┼íe i┼í─Źemo. Nasploh bo leto 2016 leto novih izivov. Predvsem se bo treba osredoto─Źiti na bolj┼íe, redno vzdr┼żevanje teh dveh vi┼íje le┼że─Źih postaj in sku┼íati zagotoviti ─Źimmanj izpadov podatkov, ki so se v preteklosti redno dogajali. Te┼żave so jasno povezane predvsem in samo s ─Źasom, katerega vedno primanjkuje.

Sne┼żna idila 15.1. v od ┼żledu opusto┼íenih gozdovih pod ┼ápilami (1020 m) – S Banj┼íka Planota

Sne┼żna meja 15.1. nad vasjo Kanalski Lom na severu Banj┼íke Planote

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za konec ┼íe ena zanimivost s podro─Źja astronomije. Tekom decembra 2015 in januarja 2016 smo imeli na nebu obisk v obliki kometa C/2013 US10 Catalina. Spodnji ┼íirokokotni posnetki kometa so nastali v no─Źi iz 16. na 17. januar iz vasi Dolgi Laz na severu Banj┼íke Planote. Zanimiv dvorepi komet je te dni potoval skozi ozvezdje Velikega medveda, med svetlo dvojno zvezdo Mizar ter galaksijo M101 (spodaj). Komet s sijem okoli sedme magnitude s prostim o─Źesom ni bil viden. Razmeroma dobre posnetke je dovoljevala dobra transparenca ozra─Źja v polarni zra─Źni masi in na razmeroma visoki nadmorski vi┼íini, ─Źeprav je tudi v tem delu Slovenije ┼żal nebo ┼że zelo mo─Źno svetlobno onesna┼żeno.

Komet Catalina z okolico

Pove─Źana slika kometa Catalina z galaksijo M101 spodaj in dvozvezdjem Mizar (Zeta Velikega medveda)

Dan je obetal prehod hladne fronte in pestro nevihtno dogajanje. Nekoliko je ┼ílo dvomiti le v silovitost predfrontalnega dogajanja, saj je zjutraj debela plast obla─Źnosti pokrivala celotno severovzhodno Italijo in Primorsko. Toda ┼że opoldne se je v obalnem pasu Furlanije in Bene─Źije okrepil jugo, ki je pihal proti Alpam, kjer so se pri─Źele pro┼żiti prve plohe in nevihte. Kasneje se je ┼íe zjasnilo in segrevanje ozra─Źja se je pri─Źelo. Ob tem je seveda rasla energija in smo imeli ponekod lokalno okoli 1000 J/kg CAPE-a. Manj energije je bilo le v predalpskem svetu ter nekje do vi┼íine Vidma (Udine), saj je te predele ┼íe pokrivala gosta obla─Źnost. Ob lepem veering profilu in zmernem do mo─Źnem ju┼żnem vetru pri tleh, smo imeli pogoje, ki so omogo─Źali mo─Źne nevihte.

Sinopti─Źna situacija nad Evropo ob 18z z vidno hladno fronto ter sekundarnim ciklonom v Sredozemlju:

Takoj po razjasnitvi so pri─Źeli v zrak kipeti ┼ítevilni kumulusi, kar je nakazovalo, da inhibicije ni. Na konvergenci zahodno od Trevisa so nastale prve mo─Źnej┼íe nevihtne celice. Razpotegnjena multicelica je je gibala proti zahodu, prestregli smo jo severno od mesteca Caorle na obali Bene─Źije. Pred njo je nastal en najlep┼íih shelf cloud-ov letos.

Radarska slika padavin:

Fotografije shelf clouda severno od kraja Caorle:

┼álo je za celico z dominantnim outflow-om, pod njenih vzhodnim delom so nastajali scud clouds. Celoten shelf cloud je potoval dalje proti vzhodu/severovzhodu, vendar postajal vse manj fotogeni─Źen. Opaziti je bilo mogo─Źe tudi zanimive kro┼żne forme pod shelfom, ki je potoval preko Furlanije:

Shelf cloud preko Furlanije:

Nevihta je dodobra preme┼íala in ohladila ozra─Źje v Furlaniji in vzhodni Bene─Źiji, kar je pomenilo slabe obete za nadaljni razvoj neviht ta dan. Zahodno od Trevisa smo imeli ┼íe eno nevihto s ┼ítevilnimi razelektritvami, ki je po─Źasi potovala proti vzhodu. Ob prihodu v vzhodno Bene─Źijo, kjer je ┼że mo─Źno primanjkovalo energije, je aktivnost strel povsem zamrla. Vseeno je pred nevihto ostal lep shelf cloud, ki je nadaljeval pot proti Furlaniji. Za njim so se pojavljali mo─Źnej┼íi nalivi.

Radarska slika padavin:

Fotografije shelf clouda nad mestecem San Dona di Piave:

Ob prehodu hladne fronte je na Primorskem najve─Ź de┼żja padlo ob obali, in sicer okoli 30 – 40 mm, v Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini smo imeli 10 – 20 mm. V Sloveniji intenzivnih vremenskih pojavov ni bilo.

Ve─Ź fotografij najdete v fotogalerijah:

Viri:

Storm chase po Bene─Źiji in Furlaniji ter poro─Źilo sta izvedla in pripravila Danijel Konjedic (WineAndWeather.net) in Marko Koro┼íec (Weather-Photos.NET)

Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin