Tag: sadje

Zgodnji razvoj vegetacije je spričo toplih zim in predvsem mesecev marcev v zadnjih letih postal že kar nekaj običajnega. Pozno spomladanski prodori polarnih zračnih mas v aprilu in celo maju nad naše kraje niso tako neobičajni niti danes, v dobi globalnega segrevanja. Nizka meja sneženja, mrzli severni vetrovi, ki se po prehodu hladne fronte umirijo in nato najhujše, pozeba. Posledice le te so za rastline pogosto uničujoče, najbolj jih občutijo ljudje, ki z njimi živijo, torej kmetje.

Letošnja pozna pozeba z izrazito nizkimi temperaturami po vsej državi je vseeno dokaj redek dogodek, ki se zgodi enkrat na desetletje. Primerljive, ali celo hujše pozebe v preteklosti, smo zabeležili v letih 1953 in 1957, v bližnji zgodovini pa v letih 1988 in 1997. V slednjem letu so v Postojni zabeležili -8°C, v Portorožu pa -2,5°C (ARSO, 2017). Zaradi omenjenega zgodnejšega razvoja rastlin v toplih pomladih zadnjih let, je pogostost pozeb večja, zaradi daljšega časa nevarnosti pojava le teh. Glede na razpoložljive temperaturne podatke, pa težko sklepamo na spremembo pogostosti pojavljanja pozeb v smislu pogostejših spomladanskih prodorov polarnih zračnih mas nad naše kraje (ARSO, 2017).

V Goriških brdih se meritve temperature zraka izvajajo na treh tipih vremenskih postaj. Imamo eno vremensko postajo najvišjega reda, to je avtomatska postaja agencije za okolje v Vedrijanu. Poleg te temperaturne meritve izvajajo še 4 agrometeorološke postaje (Vipolže, Šlovrenc, Kozana in Višnjevik) ter 4 amaterske vremenske postaje (Neblo, Biljana, Kojsko in Korada). Daljših, 30 letnih nizov temperaturnih meritev v Brdih nimamo. Le slednji veljajo za znanstveno uporabne. Postaja v Vedrijanu je neprekinjeno merila temperaturo zraka med leti 1978 in 1990. Ker je to najdaljši dostopen niz podatkov, ga bomo primerjali z drugim najdaljšim dostopnim nizom podatkov iz amaterske vremenske postaje na podobni nadmorski višini, v Kojskem, kar naj vsaj na grobo oriše temperaturne spremembe v zadnjih letih.

Postaja v Kojskem je postavljena na nadmorski višini 243 m (Vedrijan 285 m) in neprekinjeno meri podatke od decembra 2010. Za temperaturno najbolj variabilne mesece (razlika v povprečni temperaturi med najhladnejšim in najtoplejšim mesecem v nizu) so se v tem času izkazali zimski januar (dT = 5,7°C), februar (dT = 5,2°C), zgodnje spomladanski marec (dT = 6°C) ter poletna julij (dT = 4,3°C) in avgust (dT = 4,6°C). Predvsem izstopa mesec marec, ko smo zabeležili najnižje temperaturno povprečje 6,4°C (2013), najvišje pa 12,4°C (2012). Mesečno povprečje marca vseh 7 let v nizu znaša 9,9°C, kar je celi 2°C topleje od povprečne temperature marca v obdobju 1978 do 1990 na vremenski postaji Vedrijan. Od Vedrijanskega povprečja močno odstopa tudi mesec april, ki je z 13,2°C prav tako 2°C toplejši od niza iz osemdesetih. Odstopanja v ostalih mesecih so manjša, okoli 1°C, najbolj izstopajo poletja, ki so toplejša za dobre 1,5°C.

Primerjava klimagramov vremenskih postaj v Vedrijanu in Kojskem:

Tople pomladi, kot že rečeno, za posledico nosijo zgodnejši razvoj rastlin. Posledično se podaljša obdobje nevarnosti pozeb. V zadnjih dveh letih smo imeli dva zelo pozna spomladanska prodora hladnega zraka, lani 27. aprila ter letos 18. aprila, ko se je nad naše kraje s severa spustila polarna zračna masa. Prva polovica aprila 2017 je bila izrazito pretopla, povprečje prve dekade na vremenski postaji Kojsko je znašalo 14,9°C, kar je 3,7°C topleje od aprilskega povprečja v Vedrijanu v obdobju 1978 do 1990. 18. aprila nas je dosegel hladen zrak s severa. Ob prehodu fronte je najprej deževalo, kasneje so se pojavljale tudi snežne plohe. Temperature ob prodoru hladnega zraka so padle izrazito pod povprečje. V gorah se je ohladilo za okoli 15°C, po nižinah za 10°C (ARSO, 2017).

Fotografija linije snežnih ploh nad Goriškimi brdi 18. aprila (levo) ter slika iz vremenske kamere na Koradi, ki je bila v snežnih plohah rahlo pobeljena:

Leva slika prikazuje razporeditev zračnih mas nad Evropo 20. aprila zjutraj. Viden je globok prodor polarne zračne mase s severa Evrope. Na desni sliki je prikazana temperatura na ploskvi 850 hPa (cca.1500 m):

 

V Kojskem so se temperaturna povprečja v dneh med 18. in 21. aprilom gibala med 7,9 in 8,9°C., torej okoli 5°C pod aprilskim povprečjem na tej lokaciji. 19. in 20. aprila je pihala burja, ki se je v noči na 21. april umirjala. Da se bodo v zatišnih legah temperatre ponoči spustile zelo nizko, je nakazovala tudi nizka zračna vlaga, ki se je spustila pod 20 %. V zatišnih legah je jutro 21. aprila prineslo eno hujših pozeb v zadnjih letih. Najnižja izmerjena temperatura na vremenski postaji v Kojskem je 21. aprila zjutraj znašala 2,6°C. Precej nižje temperature so bile izmerjene po nižje ležečih predelih Goriških brd. V Vipolžah je agrometorološka postaja zabeležila Tmin pri -1,4°C, v Šlovrencu -2,2°C, amaterska postaja v Neblem pa je šla najnižje, do -2,5°C. Nižine okoli Vipolž so bile bolj izpostavljene motnjam ohlajanja zaradi vetra. Sama postaja v Vipolžah je beležila negativne temperature le slabi 2 uri, medtem ko je bilo stanje v dolini reke Reke med Neblim in Dobrovim precej slabše. Vetra je bilo manj, negativne temperature so vztrajale tudi do dve uri več. Posledično je škoda tam hujša, vinogradi so na mnogih lokacijah prizadeti 100 %. Pozebe so ponekod segale visoko v pobočja vinogradov, spet drugod že nekaj metrov nad dnom doline ni bilo opaziti škode na mladikah vinske trte. Ključno vlogo pri tem je igrala predvsem prevetrenost posamezne mikrolokacije.

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 00z na 21. april. Celoten vertikalni profil atmosfere je bil zelo suh, kar je dodatno prispevalo k hitremu ohlajanju zraku pri tleh:

MERITVE TEMPERATURE V VINOGRADIH IN SADOVNJAKU BRESKEV

Poleg meritev s klasičnimi vremenskimi postajami s senzorji na 2 m višine, smo v nočeh med 20. in 22. aprilom opravljali meritve s temperaturnimi senzorji Homechip ibutton, model DS1922L-F5 ter senzorjem, ki poleg temperature meri tudi relativno zračno vlago, Homechip ibutton DS1923-F5. Senzorji so temperaturo merili na 10 minut. Merili smo na treh lokacijah:

  • Lokacija 1: Vipolže – pri bencinski postaji, jugozahodna lega, v vinogradu, 3 senzorji DS1922 so bili postavljeni na višino 1 m, torej na višino mladik vinske trte. Merili smo na treh lokacijah znotraj dveh vinogradov:
    • merlot, 59 m n.m.v.
    • cabernet sauvignon, 63 m n.m.v.
    • chardonnay, 71 m n.m.v.
  • Lokacija 2: Vipolže – pri kmetiji Moro, v vinogradu, 2 senzorja DS1922, postavljena na višino 1 m. Podatki te lokacije so primerljivi s podatki iz agrometeorološke vremenske postaje Vipolže, ki je postavljena v neposredni bližini. Senzorja sta bila postavljena v vinogradu na pobočju pod cerkvijo v Vipolžah severozahodni legi:
    • sauvignon, 65 in 71 m n.m.v.
  • Lokacija 3: Hruševlje – pri igrišču Čelo, na dnu doline, v sadovnjaku breskev z vrstami orientiranimi s potekom doline, torej v smeri sever – jug, 1 senzor DS1923 na zunanjem robu nasada, na višini 1,7 m in 98 m n.m.v. ter 1 senzor DS1922 v sredini nasada, na višini 1,7 m in 95 m n.m.v.

REZULTATI

LOKACIJA 1: VIPOLŽE – BENCINSKA POSTAJA

Najnižje temperature so bile izmerjene v noči z 20. na 21. april. Senzor v vinogradu merlota, na 59 m n.m.v. je izmeril najnižjo temperaturo -4°C, senzor v cabernet sauvignonu se je izkazal za defektnega, podatkov s te lokacije zato ni, senzor v chardonnay-u na 71 m n.m.v. je zabeležil Tmin pri -2°C.

Graf poteka temperature na obeh merilnih mestih na lokaciji 1. Temperatura spodaj (merlot), temperatura zgoraj (chardonnay). Temperatura je pod 0°C precej dlje vztrajala na nižjem merilnem mestu, in sicer med 4:00 in 7:00. Na višjem merilnem mestu je bilo pod ničlo okoli uro manj:

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Vipolže – bencinska – spodnje merilno mesto: 2h 10 minut
  • Vipolže – bencinska – zgornje merilno mesto: 40 minut

LOKACIJA 2: VIPOLŽE – KMETIJA MORO

Agrometeorološka postaja v Vipolžah, na 55 m n.m.v., 100 metrov zahodno od kmetije Moro, je v noči iz 20. na 21. april zabeležila Tmin pri -1,4°C.

V isti noči je senzor na spodnji terasi vinograda zabeležil Tmin -2°C, senzor na terasi višje pa -2,5°C. Temperatura je prvič padla pod 0°C okoli 0:30, nato je narasla prek 5°C v sredini noči, se gibala okoli 0°C med 4:00 in 5:00 ter padla globje pod 0°C v urah pred sončnim vzhodom:

Čas trajanja temperature pod pragom -1°C:

  • Vipolže – Kmetija Moro – spodnje merilno mesto: 1h 30 minut
  • Vipolže – Kmetija Moro – zgornje merilno mesto: 1h 40 minut

LOKACIJA 3: HRUŠEVLJE – IGRIŠČE ČELO

Najnižja temperatura, ki sta jo izmerila senzorja je bila -3°C. Razlika je bila v trajanju minimuma, ki je pri senzorju zunaj nasada trajal 10 minut, v notranjosti nasada pa 40 minut. Podobno kot v Vipolžah je šla temperatura pod 0°C hitro po polnoči, nato smo imeli obdobje temperatur nad 0°C 2:30 in 3:30 in nato intenzivno ohlajanje in temperature pod 0°C med 3:30 in 7:30.

Kritična temperatura za pozebo mladik vinske trte je -1°C. Poglejmo si čas trajanja temperature pod tem pragom:

  • Hruševlje – Čelo – zunaj nasada: 3 ure 30 minut
  • Hruševlje – Čelo – v nasadu: 4 ure 40 minut

PODATKI AGROMETEOROLOŠKIH IN AMATERSKIH POSTAJ V GORIŠKIH BRDIH TER RAZPRAVA

Pri pregledu vinogradov na območju nižin Goriških Brd (Vipolže, Šlovrenc, Neblo, Hruševlje) je bilo opaziti velike razlike v škodi med vinogradi. Debelina inverzne plasti se je med lokacijami močno razlikovala, ponekod je bilo škodo opaziti le na strogem dnu dolin, na drugih pa je ta segala tudi do 50 m v pobočja. Ključno vlogo pri obsegu škode je igrala prevetrenost posamezne lokacije. Dan in večer pred pozebo sta bila precej vetrovna, pihala je šibka do zmerna burja. Ta je zvečer pojemala, a je še dovolj pihala, da je preprečevala izrazitejše padce temperature. To je razvidno iz skokov temperature na zgornjih grafih v obdobju po polnoči na 21. april. Veter se je po 2:30 ponoči še okrepil, na nekaterih merilnih mestih smo zabeležili velike skoke temperature, v Vipolžah pri kmetiji Moro celo do 5°C. Na grafu iz Hruševlja je prisotnost vetra razvidna iz padcev zračne vlage, ki je ob krepitvi vetra padla za 20 %.

V drugemu delu noči se je veter skoraj popolnoma umiril, temperatura je hitro padla pod 0°C ter nazadnje šla še nižje v območje, ki že povzroča škodo na kulturnih rastlinah. Bolj kot je bila lega zatišna, nižje je temperatura padla, daljše je bilo obdobje negativnih temperatur, večja je bila škoda zaradi pozebe. Razlike v škodi v vinogradih so opazne tako med lokacijami (Vipolže, Neblo), slednje je bolj prizadeto, kot tudi znotraj posamezne lokacije. V Vipolžah na primer, vinograd na izrazito neprevetreni lokaciji beleži 100 % škodo (sliki zgoraj), vinograd 20 metrov stran, na zračni lokaciji in s kordonsko gojitveno obliko pa je praktično brez škode (slika spodaj levo). Vinograd z nizko gojitveno obliko v neposredni bližini in spet na manj prevetreni lokaciji je znatno poškodovan (slika spodaj desno):

 

 

Primerjava poteka temperature med agrometeorološkima postajama v Vipolžah in Šlovrencu v noči iz 20. na 21. april. Postaji beležita podatke na pol ure. Na grafu so dodane tudi vrednosti hitrosti vetra na postaji v Vipolžah. Postaja v Šlovrencu ni opremljena s senzorjem za hitrost vetra:

Iz grafa je lepo razviden vpliv vetra na ohlajanje na vremenski postaji v Vipolžah. V Neblem je bilo vetra manj, s tem je bilo manj motenj ohlajanja. Po 3:00 zjutraj se je temperatura spustila pod 0°C in tam ostala do 6:30 zjutraj. Posledično je škoda velika. Nasprotno je bilo v Vipolžah pod 0°C le eno uro in pol. Škoda je na tej lokaciji manjša.

Potek temperature in hitrosti vetra na amaterski vremenski postaji v Neblem – hotel Venko:

Tudi na tej lokaciji vidimo odziv temperature na veter ob 2:30 ponoči. Proti jutru je bilo vetra vse manj, temperatura je pod 0°C padla po 3:00 zjutraj, pod -1°C pa po 4:30. Nad 0°C se je dvignila šele po 7:00 zjutraj.

Razlike v škodi so bile tudi glede na vzgojno obliko vinske trte. Škoda je bila manjša na visokodebelnih, kordonskih vzgojah, večja na nizkih enošparonskih Güjot-ih. Prav tako so bile opazne razlike med različnimi sortami trte. Zgodnje sorte, ki so imele že daljše poganjke, na lokacijah kjer nizke temperature niso vztrajale več ur, niso doživele večje škode, nasprotno je bila ta večja na sortah, pri katerih so bile mladike še kratke, a so vsa očesa že odgnala.

Primerjava škode v sosednjih vinogradih z različno vzgojno obliko (enokraki Güjot, slika levo; kordon, slika desno) v dolini potoka Kožbanjščka pod vasjo Hruševlje:

 

Razlike v temperaturah smo opazili tudi znotraj nasada breskev. Na bolj prevetrenem merilnem mestu ob robu nasada so nizke temperautre vztrajale manj časa kot na merilnem mestu v sami sredini nasada. Ozračje je v nasadu, kjer drevesa upočasnijo hitrost vetra, bolj mirno, posledično je temperatura tam nižja, škoda pa večja.

Če primerjamo čas trajanja pozebe na posamezni lokaciji s škodo, ugotovimo značilne razlike na lokaciji št.1. Nasad na višji in bolj vetrovni lokaciji praktično ni utrpel škode. Opazili smo le nekaj pomrznjenih mladik. V vinogradu v nižini bo izpad pridelka med 30 in 50 %.

Primerjava škode na lokaciji št.1, na zgornjem merilnem mestu (slika levo) in spodnjem merilnem mestu (slika desno):

 

Na lokaciji št.2 škode, razen par pomrznjenih mladik, ni bilo. Na tej lokaciji je bila temperatura pod -1°C najmanj časa. Na sliki levo je vinograd na spodnjem merilnem mestu, na sliki desno pa na zgornjem merilnem mestu:

 

Lokacija št.3 lepo ilustrira pomen vetra za temperaturo. Senzor znotraj nasada je beležil temperaturo pod -1°C kar 1 uro in 10 minut več, kot senzor na robu nasada. Glede na to, da je pozeba trajala več kot 3 ure, je izguba pridelka 100 %. V vinogradih v okolici je tudi opaziti veliko škodo, s tem da so najbolj prizadeti vinogradi na dnu doline. Že 5 do 10 metrov nad dnom doline, na terasah ni več omembe vredne škode. Opaziti je le par pomrznjenih mladik tu in tam. To nam pove, da je bila inverzija v dolini zelo plitva. Smiselno bi bilo ob morebitnih novih podobnih situacijah opraviti nove vzporedne meritve na višjih legah, predvsem z ugotavljanjem prisotnosti vetra. Od te točke je dolina potoka Kožbajnščka gor vodno bolj gozdnata. Možno je, da gozd vpliva na manjšo pretočnost zraka na dnu tega dela doline, posledično je škoda zaradi pozebe večja.

Pogled na nasad breskev (slika levo) ter škoda na poganjkih mladega drevesa (slika desno):

 

Primerjava škode v vinogradu na lokaciji 3, na dnu doline (slika levo) ter na prvi terasi nad dolino (slika desno). Na prvi terasi, 7 metrov nad dnom doline, je škoda bistveno manjša, kar kaže na plitvost inverzije oziroma slabo prevetreno dno doline:

 

V noči iz 21. na 22. april je še obstajala nevarnost pozebe, čeprav je nad nas v višinah že prihajal toplejši zrak. Temperature so se pod 0°C spustile le na najbolj zatišnih legah, drugje je ostalo na 0°C, nove škode ni bilo.

Za omogočanje izvedbe meritev temperature se zahvaljujemo kmetiji Moro iz Vipolž in kmetiji Zarova iz Gonjač.

Podatki o točnih lokacijah meritev in surovi podatki iz senzorjev so na voljo pri avtorju. Za kontakt se obrnite na podjetje Enomarket d.o.o. Kojsko.

Viri:

 

 

Globok prodor hladnega polarnega zraka 14. marca 2013 nad naše kraje je na Primorskem doslej ostal skoraj neopažen. Razen nekaj malega burje, ki je pihala predvsem na Vipavskem v jutranjih urah tega dne, smo zaznali še nekaj stopinjsko ohladitev. Drugih intenzivnejših vremenskih pojavov sploh ni bilo, čeprav so napovedi sprva kazale močno burjo in bolj izrazito ohladitev. Toda, nad nami se bo v naslednjih dneh zadrževal zelo hladen zrak. Temperature na višini 850 hPa (cca. 1500 m) se bodo gibale med -8 in -12°C, kar bo v primeru jasne noči iz petka (15.3.) na soboto (16.3.) predstavljalo veliko nevarnost pozebe. V zatišnih legah bi se temperature lahko spustile pod kritične vrednosti za pozebo sadnega drevja tudi v zgodnejših razvojnih fazah.

Največjo nevarnost za pozebo predstavljajo temperature pod -2°C. Temperature med -2 in -3°C povzročijo zmerne pozebe, ki uničijo 10 – 50 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja. Močne pozebe imamo pri temperaturah med -3 in -4°C. Te poškodujejo 50 – 90 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja, ter 10 – 50 % rodnih brstov, ki so v razvojni fazi balona. Najhujše so pozebe, pri katerih se temperature spustijo pod -4°C. V teh primerih pozebe 90 % rodnih brstov v razvojni fazi balona ter 50 % rodnih brstov v zgodnejših razvojnih fazah mišjega ušesca. Kritične temperature za pozebo v razvojni fazi nabrekanja brstov so še nekoliko nižje in odvisne od sadne vrste. Pri breskvah in marelicah znašajo -4°C, pri slivah in češnjah -5°C ter pri jablanah in hruškah -7°C. Najbolj je na pozebo občutljiva aktinidija, ki v razvojni fazi nabrekanja brstov lahko pozebe že pri temperaturi -2°C.

Obseg škode je odvisen od sadne vrste. Pri debeloplodnem sadju je dovolj, če se v plodove razvije 5 % cvetov, pri češnji pa se mora v plodove razviti 20 % cvetov. To pomeni, da 90 % škoda na breskvah ne naredi pomembne škode, medtem ko je na češnji škoda že zelo velika.

Princip nočnega ohlajanja temelji na izgubah toplote v ozračje s sevanjem. Podnevi tla prejmejo toploto od sonca v obliki kratkovalovnega sevanja. Del le tega se vpije v tla in jih segreje, del pa se odbije v obliki dolgovalovnega sevanja, katero v ozračju zadene v molekule vodne pare ter CO2 in se odbije nazaj na Zemljo. Zato v oblačnih nočeh nevarnosti pozebe ni, saj toplota ne more ‘zbežati’ iz Zemljine atmosfere. Povsem drugače je ob jasnih nočeh, ko so izgube toplote velike, od -5, pa celo do -10°C. Če je zrak suh, je povečana evapotranspiracija, ki povzroči še dodatno ohlajanje. Nevarnost pozebe je odvisna tudi od lege nasada. Nočne temperature so nižje v nasadih zasajenih v kotlinah, ali na ravninah, saj se težek hladen zrak ponoči seseda na dno takih lokacij. Nastanejo nekaj metrov debele plasti hladnega zraka. Pojav imenujemo inverzija.

Ločimo tri vrste pozeb. Radiacijske pozebe nastanejo zaradi izgub toplote v obliki dolgovalovnega sevanja v jasnih nočeh. Zrak se ohlaja in steka v nižje lege. Prihaja do nastanka inverzije. Plast hladnega zraka je razmeroma tanka. Z višino se temperatura zraka dviguje in se spet spušča šele na višjih nadmorskih višinah. Do tega tipa pozebe pride zaradi dotoka hladnega polarnega zraka iz severa Evrope. Konvekcijske pozebe nastanejo ob globokih prodorih polarnega zraka, ki se hitro gibljejo proti jugu. Vreme je podnevi hladno, oblačno, s severovzhodnimi vetrovi, kateri ponoči ponehajo, temperatura pa se spusti pod 0°C. Plast hladnega zraka je debela, zato je zaščita pred tako pozebo zelo težka. Do kombiniranih pozeb pride po prehodih hladnih front, ki prinesejo nizke temperature okoli 0°C. Zvečer se severovzhodni veter umiri, nebo se zjasni. Pride do radiacijske pozebe s temperaturami tudi do -10°C.

Ločimo dve vrsti zaščite pred pozebo, pasivno in aktivno. Pasivno sestavljajo tehnološki ukrepi, kateri se izvajajo pred aktivno zaščito, ali pa tudi ne, saj lahko poslabšajo rezultate aktivne zaščite. Pri zasnovi novega nasada moramo upoštevati najnižje temperature na določeni lokaciji. Za posamezne lokacije izberemo primerne sadne vrste. Bolj občutljive sadne vrste ne sadimo na lokacije, kjer je nevarnost pozeb velika. Sadne vrste, ki bolj zgodaj odganjajo, so bolj občutljive na pozebo. Odganjanje je zgodnejše na sončnih legah, prav tako imajo na odganjanje vpliv nekatere podlage. Ob pojavu radiacijskih pozeb je pomembna tudi gojitvena oblika. Škoda je največja bližje tlom, zato so višje gojitvene oblike manj občutljive na pozebo, a je oskrba takih nasadov dražja.

Hladen zrak se ponoči v obliki jezer nabira v kotlinah in ob ovirah na tleh. Če je v spodnjem delu nasada naravna ali umetna ovira, jo skušamo odstraniti, da omogočimo odtekanje hladnega zraka. Če je nasad na nagnjenem terenu, lahko postavimo ovire v njegovem zgornjem delu in tako preusmerimo hladen zrak mimo nasada.

Ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, vlažna in zbita tla, ki imajo največjo zmožnost zadrževanja toplote. Pri sveže obdelanih tleh so izgube večje, prav tako pri zatravljenih tleh, kjer se toplota izgublja z evapotranspiracijo. Znižanje temperature povzroči tudi zastiranje. Če so tla suha, jih pred nevarnostjo pozebe namočimo, zeleno podrast pomulčimo, da zmanjšamo ohlajanje zaradi izhlapevanja.

Gnojenje z dušikom poveča občutljivost na pozebo, gnojenje s fosforjem in kalijem pa ji zmanjša. Ob nevarnosti pozebe ne gnojimo z dušikom. Razvoj dreves lahko zakasnimo z raznimi ukrepi. Pri marelicah barvamo debla z apnenim beležem. Lahko se uporabi tudi različne hormoske pripravke. Na te načine zakasnimo razvoj za največ 7 dni.

Razprostrte mreže proti toči lahko odbijejo del dolgovalovnega sevanja in s tem pomagajo zadrževati toploto. Če se na mrežah pojavi slana, lahko pride do kontra učinka in je škoda večja. Pri uporabi te metode moramo spremljati predvsem vlažnost zraka in nevarnost pojava slane.

Aktivna zaščita temelji na oroševanju dreves. Nasad se pokrije z umetnim dežjem. Zaščita temelji na izkoriščanju fizikalnega dejstva, da se pri zmrzovanju vode sprošča energija v obliki toplote. Na vsak kilogram vode se sprosti 335 kJ energije. S stalnim dovajanjem vode, ki zmrzuje, se sprosti dovolj toplote, da temperatura ne pade pod 0, oziroma pod -0,5°C. Tako ostanejo rodni brsti, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Količina potrebne vode je odvisna od vremenskih razmer, temperature zraka, vetra. Bolj neugodne razmere zahtevajo večjo porabo vode. S pršenjem moramo začeti dovolj zgodaj in končati dovolj pozno, da ne pride do podhladitve ledu in s tem poškodb dreves. Negativne lastnosti takega načina zaščite so velika poraba vode, lahko pride tudi do zadušitve korenin dreves, zaradi velikih količin vode, ki zastaja v nasadu. Voda izpira hranila v podtalje, lahko pride do poslabšanja strukture tal. Velika količina ledu na drevesih lahko povzroči lomljenje vejic ter mandanje poganjkov.

Izvedb aktivne zaščite z oroševanjem je več. Poleg oroševanja obstajajo še drugi načini zaščite, recimo segrevanje nasadov z uporabo peči na različna kuriva. Ta način zaščite je zelo drag. Obstajajo še sistemi razbijanja inverzije z ventilatorji, ali helikopterji ter zaščita z ustvarjanjem umetne megle v nasadu.

Najhujše pozebe v Sloveniji in na Primorskem smo imeli v letih 1997 in 2003. Leta 1997 je bila zelo mrzla celotna druga polovica marca in cel april. V spodnji Vipavski dolini se je v času od polnega cvetenja naprej oroševalo kar 17-krat. Največ škode je povzročil mraz 17. aprila, ko se je jutranja temperatura spustila na -7,8°C. 8. aprila 2003 so temperature na Goriškem padle pod -5°C, v Vipavski dolini celo pod -6°C. Ohladitev je prišla v občutljivi razvojni fazi odpiranja brstov. Poškodovane so bile breskve, marelice, aktinidija, orehi, pa tudi rodni brsti češenj in poganjki vinske trte.

Na Primorskem so spomladanske ohladitve najbolj nevarne v prvi dekadi aprila, saj sovpadejo z občutljivimi razvojnimi fazami sadnega drevja in vinske trte. Večja verjetnost pozebe je v letih, ko je razvoj rastlin zgodnejši. V Biljah so v obdobju 1963 – 2000 ob prezgodnjem cvetenju zabeležili 7 pozeb. Ob kasnejšem cvetenju sta bili zabeleženi 2 pozebi.

Najnižje zabeležene temperature 9. aprila 2003 so se močno razlikovale od lokacije do lokacije. Na ravninskih in kotlinskih legah so se temperature spustile od -5 do -6,5°C, na višjih legah na hribu (Vedrijan v Goriških Brdih) pa le do -1,2°C. Na nizke temperature je vplivalo obsežno višinsko jedro hladnega zraka nad srednjo Evropo ter Balkanom. Temperature nad Slovenijo na višini 850 hPa (cca. 1500 m) so znašale med -8 in -10°C. Dotok hladnega zraka se je pričel 6. aprila. 8. aprila se je ozračje umirilo, ob jasni noči so se temperature spustile globoko pod ničlo. Hladno vreme se je nadaljevalo do 9. aprila. Po ocenah KGZ Nova Gorica je bilo poškodovanih 95 – 100 % cvetnih brstov breskev, 30 – 80 % hrušk, češenj in sliv ter 25 – 90 % jablan. Marelice, orehi in aktinidije so pozebli v celoti, škoda na vinski trti se je pojavila na zgodnjih sortah. Poškodovanost je bila močno odvisna od lege.

Sinoptična situacija nad Evropo dne 8. aprila ter temperature na višini 850 hPa:

Situacija 8. aprila 2003 je na las podobna trenutnemu stanju v ozračju, oziroma vremenskim razmeram, ki so napovedane za noč iz 15. na 16. marec 2013. 14. marca je prišlo v višinah do globokega prodora polarnega zraka nad naše kraje. Temperature nad Slovenijo na višini 850 hPa v noči na soboto, 16.3. naj bi znašale -8 do -12°C. Na Primorskem se pričakuje jasna noč, brez omembe vrednega vetra, kar bi lahko vodilo v nastanek inverzije in s tem nizkih temperatur v zatišnih legah, oziroma v kotlinah in dolinah. Pri tem je pomembno poudariti, da so noči sredi marca približno uro daljše kot ob koncu prve dekade aprila, kar lahko vodi v še nižje temperature kot smo jih imeli aprila 2003.

Sinoptična situacija nad Evropo dne 16. marca ter temperatura na višini 850 hPa:

Računska napoved modela Aladin za sobotno jutro 16. marca. Pričakujemo jasno noč, brez močnejšega vetra. Model predvideva za severno Primorsko jutranje temperature od -2 do -6°C, a bodo dejanske temperature seveda odvisne od reliefnih značilnosti posamezne mikrolokacije.

Oblačnost in padavine:

Veter na 10m:

Napoved temperatur za sobotno jutro:

Opozorilo pred zelo nizkimi temperaturami je objavljeno tudi na Meteoalarmu:

Sadno drevje je v tem času v različnih razvojnih fazah, kar je posledica neenakomernega razvoja zaradi spremenljivega vremena z veliko padavinami. Marelice na toplejših legah že cvetijo, medtem ko so v nižinskih nasadih brsti močno napeti. Breskve na višjih legah imajo brste tudi že močno napete, medtem ko v nižinah zaostajajo v razvoju. V fazi napenjanja brstov so tudi češnje in višnje ter slive. Slednje na toplejših legah že razpirajo brste.

Glede na trenutne razvojne faze dreves katastrofalne škode na sadnem drevju sicer ne gre pričakovati, so pa v nevarnosti marelice, ki že cvetijo. Kritična temperatura v tej razvojni fazi znaša -3°C, v fazi nabrekanja brstov pa -4°C. Tu bi ob zelo nizkih nočnih temperaturah lahko nastala škoda. Ostale sadne vrste imajo kritične temperature v času nabrekanja brstov med -5 in -4°C. Če se bodo nočne temperature na nižinskih legah spustile pod -5°C, so tudi tam nasadi v nevarnosti. Zaradi velike aktivnosti polarnega vrtinca v zadnjem času, gre v prihodnjih tednih pričakovati nove prodore polarnega zraka v osrednjo Evropo in Sredozemlje, zato bo nevarnost pozeb visoka še v prihodnjih tednih, ko bodo rastline v občutljivih razvojnih fazah.

Sončna petek in sobota bosta sicer ponudila priložnost za škropljenje koščičarjev proti boleznim, kot so listna luknjičavost koščičarjev ter breskova kodravost. S čim škropiti, si lahko preberete v kmetijskih nasvetih KGZ Nova Gorica: KMETIJSKI NASVETI. Za nakup fitofarmacevtskih sredstev in nadaljnje nasvete obiščite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Goriških Brdih.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin