Tag: rekord

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorološkega foruma potekajo meritve temperatur v mraziščih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazišča Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili meritev temperatur v mraziščih Banjške planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kraški planoti, polni kotanj, vrtač in uval. Prvi rezultati dosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem članku.

MRAZIŠČA

Mrazišča so območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v okolici na podobni nadmorski višini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do večkilometrskih kraških polj. Najpogosteje jih najdemo v kraškem svetu. Gre za območja pogostega mraza (Vertačnik, 2009).

Običajno temperatura zraka z višino pada, lahko pa tudi narašča. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih nočeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnejši zrak z okoliških pobočij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mraziščih.

Časovni potek temperature v mrazišču je na tipičen jasen in miren dan sledeč. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pričnejo tla in zrak ob spuščanju Sonca proti obzorju hladiti. V času sončnega zahoda je hitrost ohlajanja največja. S kopičenjem ohlajenega zraka se v mrazišču debeli jezero hladnega zraka in sčasoma se začne hladen zrak prelivati prek najnižjih robov (iztokov) mrazišča. Tekom noči se ohlajanje umirja, temperatura doseže najnižjo vrednost približno ob sončnem vzhodu. Ko sonce obsije večji del mrazišča, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zračna masa v mrazišču prične mešati z okoliškim zrakom, naraščanje temperature se skoraj ustavi (Vertačnik, 2009).

S Sloveniji je najbolj znano mrazišče Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki znaša -34,5°C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazišču Mrzla Komna, ko se je živo srebro spustilo kar do -49,1°C (Vertačnik, 2009).

Mrazišča pod Snežnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazišča je gozd, ki nižje prehaja v ruševje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Loška dolina ter desno zasneženo Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazišče Travni Dolci pod Snežnikom:

Mrazišče Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1°C (levo) ter mrazišče Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvišje ležeče mrazišče v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5°C (Vertačnik, 2009):

Na Komni je poznano mrazišče tudi Planina Govnjač z najnižjo izmerjeno temperaturo -41°C (slika levo) (Vertačnik, 2009), eno večjih mrazišč pa so Krnska jezera, torej kotlina med zgornjo postajo tovorne žičnice in pobočjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):

 

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline večinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sneženih zimah so pokrita z debelo snežno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz kaže tudi prisotnost velikih kristalov površinskega sreža na snežni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh (slika desno):

 

BANJŠKA PLANOTA

Banjška planota je zakrasel planotast svet, ki leži med spodnjo Soško dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih višinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kraškimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti naštejmo brezna, požiralnike, številne vrtače, ki so pogostejše predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter kotlinasto dno planote (okolica vasi Banjšice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrtače v Lokovcu ter obširno dno planote na Banjšicah, po katerem so razporejeni številni požiralniki. Površinskih vodotokov večinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manjši potočki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.

Levo pogled na osrednji del Banjške Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazišča, kjer smo opravljali meritve:

 

MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI

Mrazišče pri kmetiji Princ

Z meritvami temperature na Banjški planoti smo začeli že leta 2014 v vrtači pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s pričakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim nočnim pobočnim vetrovom, ki so preprečevali razvoj jezera hladnega zraka. Najnižja izmerjena vrednost na dnu vrtače je bila -15°C.

V začetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banjšicah. Od več preizkušenih lokacij smo kasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali največji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrtači z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj čez 10 m in iztokom iz mrazišča poraščenim s smrekovim gozdom, ki še dodatno zadržuje hladen zrak ter na dnu Banjške planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na višini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke Maxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne noči s snežno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mraziščih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bližini mrazišč. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banjšic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V noči iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23°C, na Banjšicah do -17°C. V istem terminu je bila na vremenski postaji Okroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1°C. Noč ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banjšicah, medtem ko je v Lokovcu začetek le tega zamaknila v večer. Na tleh ni bilo snežne odeje, ki bi povečala radiacijo in s tem ohlajanje.

Pot do mrazišča ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki porašča iztok iz mrazišča (levo) in zgornji del sestavljene vrtače (desno) dne 9. januarja 2017:

 

Dno mrazišča na 810 m n.m.v. (levo) in montaža senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ščitili senzorje pred toploto sončnih žarkov, saj so nas zanimale predvsem nočne in jutranje temperature pred sončnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazišča ‘Na Dolin’ cel dan v senci:

 

Na naslednje potencialno zanimivo obdobje za meritve smo morali čakati do decembra. Ta je bil vremensko dinamičen s številnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, južnega vremena ter hladnega vremena s snežno odejo. V Lokovcu je snežna odeja v prvi polovici meseca dosegla višino okoli 30 cm, na Banjšicah pa največ 10 cm.

Rekodno nizko temperaturo smo izmerili v noči iz 9. na 10. december. 8. decembra zvečer je naše kraje prešla hladna fronta, na Banjški planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je že bilo okoli 15 cm podlage od prejšnjega sneženja, tako je skupna višina snežne odeje dosegla 30 cm. Meja sneženja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala šibka do zmerna burja, ki je čez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za nočno ohlajanje v mraziščih.

Pogled na snežno mejo nad Soško dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bližajoča se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Počitniška hiša Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:

 

Vremenska situacija nad Evropo v noči iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu noči že umikal, pričel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je ponoči gibala med -5 in -6°C:

 

Ohlajanje se je pričelo v času sončnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banjšicah z 0°C na -17°C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7°C na -14°C. Zgodaj zvečer je bilo ohlajanje začasno zaustavljeno, na Banjšicah se je celo ogrelo do -13°C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne oblačnosti na južni strani Alp ob višinskih severozahodnih vetrovih. Ko se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polnoči. Na Banjšicah se je živo srebro spustilo do -24°C, v Lokovcu do -23,5°C. V nadaljevanju noči je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je že zapihal jugozahodnik pred bližajočo se vremensko motnjo in prepihal mrazišča ter razkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabeležili izjemne temperaturne hode, na Banjšicah se je temperatura v petih urah dvignila za 23,5°C.

Potek temperature na Banjšicah v noči iz 9. na 10. december:

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrtači ‘Na Dolin’. Vpliv oblačnosti v prvem delu noči je bil manj opazen. Temperatura je na tej lokaciji ostala pod -20°C kar 10 ur (19:00 – 5:00):

Popoldne 10. januarja je pričelo snežiti, do polnoči je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi močnega jugozahodnika ogrelo, sneg je prešel v dež. V slabih 48 urah sta topel veter in močan dež pobrala vseh 30 cm snežne odeje. Po 15. decembru je bilo še nekaj noči z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mraziščih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazišč.

Močno sneženje 10. januarja zvečer, preden je pričelo deževati:

 

Tabele minimalnih zabeleženih temperatur v mraziščih Banjšice ter Na Dolin ter primerjava z bližnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so označene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zvečer. Na Banjšicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:

 

ZAKLJUČEK

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni noči navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu noči je ohlajanje zmotila oblačnost, v drugem delu pa je jugozahodnik premešal zračne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zračna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni noči izmerjen Tmin -4,2°C, v Dolgem Lazu pa -5,9°C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski noči, ki smo jo omenjali v začetku tega poročila. Domnevamo, da so v obeh mraziščih možne še nižje temperature,  če se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna noč s snežno odejo na tleh in dovolj mrzla zračna masa nad našimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.

VIRI

Pet let je v meteorološkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje čas, ko se že lahko prične igrati s statistiko meteoroloških spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pričela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno beleži podatke. V Goriških brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi daljše obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvišjega reda v Goriških brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po daljšem času nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno zaživela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji še vedno premalo, da bi lahko vlekli kakršnekoli zaključke.

Povprečna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu znaša 13°C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozračja v zadnjih desetletjih zagotovo višja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski višini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi značilnostmi ima petletno povprečje pri 13,8°C. Najhladnejše leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3°C, najtoplejši pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14°C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povprečna temperatura februarja nižja od povprečne temperature januarja, ki velja za najhladnejši mesec v Goriških brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povprečna mesečna temperatura februarja 2012 je znašala vsega 2°C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabeležili nobenega izrazito hladnega obdobja, še več, januarji so bili večinoma topli. Januar 2014 je imel povprečno temperaturo kar 7°C. Hkrati je bil najhladnejši januar 2011 s 3,2°C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za več dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledično pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski čas. Povprečna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 – 1980) je 3,9°C, v Kojskem (2011 – 2015) pa 4,8°C.

V zadnjih letih so bila vroča poletja z dlje časa trajajočim vročinskimi valovi in sušo pogosta. Med leti 2011 – 2014 smo bili vročine deležni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvišja izmerjena temperatura sedaj znaša 37,1°C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil presežen kar za 0,8°C. Nedvomno bi lahko šlo še višje, a je sredi dneva nastalo več pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozračja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in preprečila nadaljnje segrevanje tega dne. Temperatura v Kojskem je dosegla maksimum pri 37,1°C. Slika spodaj levo prikazuje močnejšo pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo večino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje močno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je sprožila še nekoliko bolj zgodaj v dnevu kot pulzi prejšnjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno že pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povprečne temperature v Kojskem med vročinskimi valovi so zelo visoke, že kar tropske. Ponoči živo srebro le izjemoma pade pod 20°C. Najvišja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24°C. Povprečna temperatura ta dan je znašala 29,7°C, kar je še vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabeležili 32 tropskih noči (Tmin >= 20°C) in 43 vročih dni (Tmax >= 30°C). Srednja mesečna temperatura julija je znašala 25,1°C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povprečna pomlad, zelo vroče poletje ter ponovno povprečna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je znašala 1141,2 mm (povprečje 2011 – 2015: 1583,4 mm). Povprečna količina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 – 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm dežja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke oblačnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povprečje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm dežja. Srednja vrednost za petletno obdobje znaša 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm dežja).

Povprečne mesečne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manjše:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela črta na grafu predstavlja petletno povprečje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namočeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaključek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih beleženja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo že analizirali v člankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le še nekaj najzanimivejših nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakršno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlepša supercelična nevihta v letošnjem letu je Furlanijo in Goriško obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in živela do Nove Gorice, kjer je prešla v linijo. Ker je pri tleh pihal močan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogočila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Goriškimi Brdi je nastalo nekaj superceličnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu. Sledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki doslej še niso bile objavljene, a bi bilo škoda, da ostanejo spregledane. Začnimo z Novo Gorico ponoči 10. novembra, ko je megla bila bitko s šibko burjo, posledično so se deli mesta občasno pokazali iz megle (slika levo). Delno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zvečer je bila megla še nekoliko plitvejša kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zvečer nekoliko višje kot prejšnje dni. V večernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj). Desno zgoraj je večerni pogled na Števerjan in Cerovo v Goriških Brdih. Največja svetlobna packa v megli ob ‘otočku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti večja kot prejšnje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v. Tekom dneva se je dvigovala in do konca dneva prešla v nizko oblačnost. S tem je bilo konec pravljičnih razgledov, prevladovati je pričela dolgočasna sivina, ki nas je spremljala tudi večino decembra. Gotovo najzanimivejši pojav so bile senčne preslikave cerkvice Svetega Križa nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identičen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na briške vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gričev. Na slikah vasi Vedrijan z Višnjevikom v ozadju ter Šmartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po sončnem vzhodu pričela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le še cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Križ na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil še en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zvečer nad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Križa nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom ponoči temperatura spustila pod ledišče. V Kojskem smo bili priča nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav (slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • AŽMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORIŠKIH BRD. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin