Tag: razelektritve

O orkanski burji in mrazu smo ┼że veliko napisali. Sedaj si bomo pogledali ┼íe podatke iz amaterskih vremenskih postaj v Gori┼íkih Brdih in naredili zaklju─Źek temu izjemnemu februarju. Poleg mraza, orkanske burje in rde─Źih opozoril na meteoalarmu, moramo poudariti ┼íe su┼ío, saj je bil februar podpovpre─Źno moker, pa tudi temperature so divjale od zelo nizkih, do nenavadno visokih ob koncu meseca, ko so povpre─Źne dnevne temperature presegle 10┬░C! Razlika med najni┼żjo mese─Źno in najvi┼íjo mese─Źno temperaturo je na Koradi (812 m.n.v.) zna┼íala 33┬░C, na letali┼í─Źu Cerklje ob Krki so zabele┼żili temperaturni razpon, ki je zna┼íal neverjetnih 41,3┬░C!

V ─Źlanku na tej povezavi so navedeni skoraj vsi pojavi, ki so spremljali mo─Źno ohladitev v za─Źetku meseca, zato jih ne bomo ┼íe enkrat opisovali. Povejmo, da so bile temperature na Primorskem v prvi polovici meseca mo─Źno pod dolgoletnim povpre─Źjem. Zabele┼żili smo veliko ┼ítevilo ledenih dni, v Gori┼íkih Brdih med 6 in 13, kar je za to de┼żelo precej neobi─Źajno. Imeli smo dneve, ko najvi┼íja dnevna temperatura ni presegla -4┬░C. Ob mo─Źni burji so bili ob─Źutki mraza ekstremni, na Koradi so se spustili tudi pod -30┬░C. Temperature so se vrnile v normalne okvire spet v sredini meseca. Zabele┼żena je bila druga najhladnej┼ía prva dekada februarja po letu 1956, zadnje tako dolgo trajajo─Źe obdobje hladnega vremena je bilo januarja 1985. Veter se je po 17 dneh burje obrnil v JZ 14. februarja. V no─Źi na 15. nas je pre┼íla hladna fronta, ki ni prinesla padavin. V Alpah je pihal mo─Źan Karavan┼íki fen, ki je ponekod dosegal v sunkih 120 km/h. Pihal je ┼íe naslednji dan, na Gorenjskem so tudi po ni┼żinah bele┼żili hitrosti sunkov okoli 95 km/h. V naslednjih dneh smo se vrnili k obi─Źajni no─Źni inverziji in nizkim jutranjim temperaturam po kotlinah in dolinah, medtem ko so bile temperature na ve─Źjih nadmorskih vi┼íinah vi┼íje. ─îez dan je bilo prijetno toplo in son─Źno, z maksimalnimi temperaturami do 13┬░C. Taki dnevi so se nadaljevali do 19. februarja, ko smo se zbudili v obla─Źno jutro. Popoldne je rosilo, ponekod rahlo de┼żevalo, v vi┼íinah je pihal JZ veter, temperature so se gibale okoli 5┬░C. Pono─Źi nas je pre┼íla hladna fronta, meja sne┼żenja se je pri─Źela hitro ni┼żati. V So┼íki dolini in v Gori┼íkih Brdih je ob burji sne┼żilo do ni┼żin, temperature so se gibale med 2 in 4┬░C, vendar se je sneg oprijemal le nad 500 m.n.v, saj je bila intenziteta padavin majhna. V vi┼íje le┼że─Źih predelih, recimo na Banj┼íki planoti je padlo med 10 in 20 cm snega, ki je bil zaradi burje spihan. Nastajali so zameti. Zve─Źer se je zjasnilo. 21. februarja je ┼íe pihala ┼íibka burja, ki je bila nekoliko mo─Źnej┼ía v Vipavski dolini. Na pobo─Źjih Nanosa je dosegala v sunkih do 80 km/h. Temperature so se ─Źez dan povzpele do okoli 9┬░C. Toplo je bilo tudi v hribih, sneg se je hitro topil. V naslednjih dveh dneh je ┼íe pihala ┼íibka burja, dnevi so postajali vse toplej┼íi. 24. februarja, ko je burja ponehala, smo zabele┼żili najtoplej┼íi dan do tedaj, v So┼íki dolini je bilo preko 19┬░C, zelo toplo je bilo tudi v vi┼íinah. Na Koradi smo ┼że ob 10:00 zjutraj izmerili 11┬░C. O novih februarskih temperaturnih rekordih so poro─Źali iz notranjosti Slovenije. V Bohinju se je ┼żivo srebro povzpelo na kar 20┬░C, v Ljubljani na 20,4┬░C.

Tu je zbranih nekaj maksimalnih temperatur na ta dan v naših krajih:

  • ┼álovrenc (Gori┼íka Brda – agrometeorolo┼íka): 19,6┬░C
  • Vi┼ínjevik (Gori┼íka Brda – agrometeorolo┼íka): 19,2┬░C
  • Deskle (So┼íka dolina): 18,9┬░C
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 18,8┬░C
  • Hum (Gori┼íka Brda – agrometeorolo┼íka): 18,8┬░C
  • Gorenje Polje (Anhovo – So┼íka dolina): 18,7┬░C
  • Kozana (Gori┼íka Brda – agrometeorolo┼íka): 18,4┬░C
  • Vipol┼że (Gori┼íka Brda – agrometeorolo┼íka): 18,0┬░C
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 17,9┬░C
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 17,4┬░C
  • Paljevo (So┼íka dolina) – 300 m.n.v.: 16,6┬░C
  • Ravna pri Ligu (So┼íka dolina) – 516 m.n.v.: 16,4┬░C
  • Kuk (So┼íka dolina) – 611 m.n.v. (poro─Źilo jadralnega padalca): 16,1┬░C
  • Okroglo (Kal nad Kanalom – Banj┼íka planota) – 770 m.n.v.: 15,3┬░C
  • Korada (Kanalski kolovrat) – 812 m.n.v.: 15,2┬░C

Ob morju je bilo vse dni precej hladneje zaradi mrzlega morja, ki je imelo vsega 6┬░C. Posledi─Źno so se maksimalne dnevne temperature gibale okoli 9┬░C. Podobno stanje smo imeli naslednji dan, vendar so bile temperature nekoliko ni┼żje, saj je segrevanje motilo delno obla─Źno nebo. V no─Źi na 26. februar nas je pre┼íla hladna fronta, ki v na┼íe kraje ponovno ni prinesla padavin. Veter se je obrnil v burjo, su┼ía se je stopnjevala. Dan je bil hladnej┼íi od prej┼ínjih, pojavljalo se je veliko konvekcije ter kumulusnih oblakov. Iz JZ Slovenije ter Vipavske doline so zve─Źer prihajala poro─Źila o grmenju. V notranjosti Slovenije so se pojavljale plohe, ki so bile ponekod zaradi nizkih temperatur tudi sne┼żne. Superceli─Źna nevihta s pogostimi razelektritvami je nastala v Bene─Źiji, ju┼żno od mesta Padova. Pogoji za rotirajo─Źe nevihte so bili dobri, imeli smo do 600 J/kg CAPE-a ter 50 vozlov DLS-ja.

Radarska slika radarja Teolo v Bene─Źiji (Veneto) z vidno supercelico ter slika razelektritev ob istem ─Źasu:

Satelitska slika obla─Źnosti fronte 26/02/2012 nad Jadranom z vidno supercelico v Bene─Źiji:

27. februarja je po dolinah nastala slana, dan je bil topel in son─Źen, s temperaturami okoli 15┬░C. Burja je ponehala okoli 12:00, zapihal je jugozahodnik. Zadnji dve jutri v mesecu sta se za─Źeli s slano, posebej 29. februar je bil spet zelo topel. Po Sloveniji so bele┼żili temperature vse tja do neverjetnih 23┬░C! Zasluga za to gre predvsem Karavan┼íkemu fenu, ki je dobro ogrel ozra─Źje. V Alpah so ponovno merili mo─Źne sunke tega vetra, na Kredarici so dosegali celo 50 m/s. V Gori┼íkih Brdih smo presenetljivo zabele┼żili najvi┼íjo temperaturo na Koradi, torej na 800 metrih nadmorske vi┼íine. Bilo je 20,3┬░C! Spodaj je navedenih ┼íe nekaj maksimalnih temperatur iz avtomatskih postaj ARSO po Sloveniji ter iz amaterskih vremenskih postaj na 29. februar (v ve─Źini primerov gre najbr┼ż za nove rekorde, vendar so ozna─Źeni samo tisti, za katere to zagotovo vemo):

  • 23,1┬░C – Vodice (pri Ljubljani) (amaterska) – nov rekord
  • 22,9┬░C – Vrhnika (amaterska)
  • 22,3┬░C – Podsmreka pri Dobrovi (amaterska)
  • 22,2┬░C – Verd (Vrhnika) (amaterska)
  • 21,8┬░C – Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana
  • 21.6┬░C – Ljubljana – prese┼żen ve─Ź kot 100-letni februarski rekord
  • 21.5┬░C – Ilirska Bistrica (Notranjska)
  • 21.2┬░C – ┼Żirje (Kras) – nov rekord
  • 21.1┬░C – ┼átorje (Kras)
  • 21.2┬░C – Park ┼ákocjanske jame (Kras)
  • 20.4┬░C – Bovec (So┼íka dolina)
  • 20.2┬░C – Postojna (Notranjska) – nov rekord
  • 20.1┬░C – Dolenje pri Ajdov┼í─Źini (Vipavska dolina)
  • 19.9┬░C – Bor┼ít – Gorenja vas (Poljanska dolina)
  • 19.8┬░C – Ravne na Koro┼íkem (Koro┼íka)
  • 19,7┬░C – Deskle (So┼íka dolina)
  • 19.7┬░C – Velenje (┼átajerska)
  • 19.4┬░C – Nova Gorica (Gori┼íka)
  • 19.2┬░C – Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor (┼átajerska)
  • 19.2┬░C – Radenci (┼átajerska)
  • 19.0┬░C – Letali┼í─Źe Lesce (Gorenjska)
  • 18.6┬░C – Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki (Dolenjska)
  • 18.6┬░C – Otlica (965 m) (Vipavska)
  • 18.5┬░C – Kr┼íko (Posavje)
  • 18.5┬░C – Maribor (┼átajerska)
  • 18.4┬░C – Rate─Źe (864 m) (Gorenjska) – nov rekord
  • 18.1┬░C – Hrastnik (Zasavje)
  • 18.0┬░C – Dobli─Źe – ─îrnomelj (Bela Krajina)
  • 18.0┬░C – Ptuj (┼átajerska)
  • 9┬░C – Koper (Kapetanija) – temperatura morja 8┬░C

Ne samo visoke februarske temperature, neverjetne so tudi razlike med minimalnimi mese─Źnimi temperaturami in maksimalnimi mese─Źnimi temperaturami na posameznih postajah. Spodaj navajamo nekaj primerov iz uradnih ARSO postaj ter amaterskih vremenskih postaj:

  • Letali┼í─Źe Cerklje: dT = 41,3┬░C (iz -22,4┬░C 09.02.2012 na +18,9┬░C 29.02.2012)
  • Celje: dT = 40,7┬░C (iz -21,2┬░C 08.02.2012 na +19,5┬░C 29.02.2012)
  • Letali┼í─Źe Brnik: dT = 40,2┬░C (iz -18,4┬░C 09.02.2012 na +21,8┬░C 29.02.2012)
  • Murska Sobota: dT = 39,8┬░C (iz -20,4┬░C 08.02.2012 na +19,4┬░C 24.02.2012)
  • Letali┼í─Źe Maribor: dT = 38,5┬░C (iz -19,3┬░C 09.02.2012 na +19,2┬░C 29.02.2012)
  • Rate─Źe: dT = 35,8┬░C (iz -17,4┬░C 03.02.2012 na +18,4┬░C 29.02.2012)
  • Novo mesto: dT = 35┬░C (iz -16,6┬░C 09.02.2012 na +18,4┬░C 29.02.2012)
  • Slovenj Gradec: dT = 34,9┬░C (iz -17,1┬░C 09.02.2012 na +17,8┬░C 29.02.2012)
  • Ljubljana: dT = 33,8┬░C (iz -12,2┬░C 09.02.2012 na +21,6┬░C 29.02.2012)
  • Korada: dT = 33┬░C (iz -12,7┬░C 06.02.2012 na +20,3┬░C 29.02.2012)
  • Lisca: dT = 30,3┬░C (iz -17,1┬░C 06.02.2012 na +13,2┬░C 24.02.2012)
  • Bilje: dT = 28┬░C (iz -9,8┬░C 14.02.2012 na +18,2┬░C 24.02.2012)
  • Kredarica: dT = 27,5┬░C (iz -25┬░C 04.02.2012 na +2,5┬░C 24.02.2012)
  • Portoro┼ż: dT = 23,8┬░C (iz -8,1┬░C 09.02.2012 na +15,7┬░C 26.02.2012)

Leto┼ínji februar je povzro─Źil precej ┼íkode na kmetijskih povr┼íinah. Burja je v Vipavski dolini odna┼íala vrhnje plasti zemlje z njiv, uni─Źeni in prizadeti so bili ozimni posevki. ┼ákoda je nastala tudi na rastlinjakih. V olj─Źnih nasadih ┼íkoda mrazu navkljub ni bila prevelika. Zaradi su┼íe je bilo vode v prevodnih sistemih olj─Źnih dreves malo, zato ta ni zmrzovala, drevesa niso popokala. Nekaj ┼íkode je bilo zabele┼żene le v mlaj┼íih olj─Źnih nasadih. Najmanj padavin je bilo na Primorskem, kjer je padlo manj kot 30 % dolgoletnega povpre─Źja, na obali skoraj ni bilo padavin.

Na meteorolo┼íki opazovalnici Agencije za okolje Republike Slovenije v Biljah so zabele┼żili 3┬░C hladnej┼íi februar od povpre─Źja. Ledenih dni je bilo 6, povpre─Źje za februar pa zna┼ía le 0,1. Mesec je bil nadpovpre─Źno oson─Źen, pogosto je pihal viharen veter (> 8 bft):

Podatki (Bilje ÔÇô februar 2012 / dolgoletno povpre─Źje 1971 ÔÇô 2000):

  • Povpre─Źna temperatura na 2m: 1,4┬░C / 4,1┬░C
  • Povpre─Źna maksimalna temp. na 2m: 7,0┬░C / 9,7┬░C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 18,2┬░C / 22,4┬░C
  • Povpre─Źna minimalna temp. na 2m: -3,7┬░C / -0,7┬░C
  • Absolutna minimalna temp. na 2m: -9,8┬░C / -13,0┬░C
  • ┼átevilo ledenih dni (Tmax <= 0┬░C): 6 / 0,1
  • ┼átevilo hladnih dni (Tmin<=0┬░C): 26 / 16,4
  • Padavine: 15,7 mm / 74 mm
  • ┼átevilo dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 1 / 7,5
  • ┼átevilo dni z nevihto: 0 / 0,2
  • Trajanje son─Źnega obsevanja: 162,6 ur / 127 ur
  • ┼átevilo dni z meglo: 0 / 2,2
  • ┼átevilo dni s sne┼żno odejo ob 7h: 0 / 0,5
  • ┼átevilo dni z mo─Źnim vetrom >6Bft: 16 / ni podatka
  • ┼átevilo dni z viharnim vetrom >8bft: 5 / ni podatka

Kako so mesec februar 2012 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo / VP Korada:

Temperature:

Povpre─Źna temperatura zraka: 1,9┬░C / 2,9┬░C / 1,6┬░C / -1,6┬░C
Minimalna temperatura zraka: -7,6┬░C (6.2.) / -6,4┬░C (6.2.) / -9,4┬░C (14.2.) / -12,7┬░C (6.2.)
Maksimalna temperatura zraka: 17,9┬░C (24.2.) / 18,8┬░C (24.2.) / 18,2┬░C (29.2.) / 20,3┬░C (29.2.)
Najvišja minimalna temperatura: 5,7°C (26.2.) / 7,0°C (26.2.) / 4,2°C (20.2.) / 6,7°C (25.2.)
Najni┼żja maksimalna temperatura: -4,1┬░C (5.2.) / -2,9┬░C┬░C (3.2.) / -2,2┬░C (3.2.) / -8,2┬░C (11.2.)
Število ledenih dni (Tmax<=0°C): 8 / 6 / 6 / 13
Število hladnih dni (Tmin<=0°C): 16 / 15 / 27 / 24

Zra─Źna vlaga (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povpre─Źna relativna zra─Źna vla┼żnost: 53 % / 40,6 % / 57,1 %
Maksimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 93 % (20.2.) / 87 % / 99 %
Minimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 19 % (8.2.) / 21 % / 17 %
Minimalna temperatura rosi┼í─Źa: -20,2┬░C (4.2.) / -19,4┬░C / -20,2┬░C
Maksimalna temperatura rosi┼í─Źa: 5,0┬░C (29.2.) / 3,9┬░C / 5,7┬░C

Padavine:

Število dni s padavinami: 2 / 2 / 3* / 2
Število dni s padavinami nad 2 mm: 2 / 2 / 2 / 2
┼átevilo dni s sne┼żenjem: 1 / ni podatka / ni podatka / 1
Skupna koli─Źina padavin: 25,2 mm / 24,1 mm / 22,0 mm / 10,5 mm**
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 17,8 mm (20.2.) / 18,8 mm (20.2.) / 17,2 mm (20.2.) / ni podatka
Najve─Źja intenziteta padavin: 9,6 mm/h (20.2.) / 8,9 mm/h (20.2.) / 10,6 mm/h (20.2.) / ni podatka

Veter:

Najvi┼íja dnevna povpre─Źna hitrost vetra: 39,7 km/h (1.2.) / 46,0 km/h (3.2.) / 28,4 km/h (3.2.) / 49,4 km/h (10.2.)***
Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 103,0 km/h (1.2.), smer NE / 107,0 km/h (10.2.) / 77,0 km/h (10.2.) / 108,0 km/h (1.2.)****
Pot vetra (Windrun): 10094 km***** / 11281,0 km / 6627,3 km / ni podatka

Zra─Źni tlak (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povpre─Źen zra─Źni tlak: 1020,6 hPa / ni podatka / ni podatka
Max zra─Źni tlak: 1032,0 hPa (21.2.) / 1031,0 hPa / 1031,0 hPa
Min zra─Źni tlak: 1003,8 hPa (15.2.) / 1004,0 hPa / 1002,6 hPa

* – Postaja v Neblem je zabele┼żila en dan s padavinami 0,2 mm, ki so bile posledica nabrane rose v de┼żemeru.
** – Dejanska koli─Źina padavin je bila ve─Źja, a je ve─Źina padavin 20.2. padla v snegu, ki ga neogrevan de┼żemer ni zaznal.
*** – Zaradi po┼íkodbe anemometra, postaja ni bele┼żila podatkov med 1.2. (od 12:00 dalje) do 9.2. (popoldne), zato so podatki o vetru nepopolni.
**** – Maksimalni sunek burje je bil izmerjen zjutraj, tik preden je anemometer odpovedal, kasneje so bili sunki po ocenah tudi mo─Źnej┼íi.
***** – Dejanski windrun je bil mnogo vi┼íji, a zaradi po┼íkodbe anemometra postaja ni merila vetra od 20.2. naprej do konca meseca.

Grafi:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v februarju 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v februarju 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Casino Venko Neblo v februarju 2012:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Korada v februarju 2012:

Primerjava povpre─Źnih dnevnih temperatur v februarju 2012 na vseh ┼ítirih postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur v februarju 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur v februarju 2012 na vseh štirih postajah:

Viri:

Mese─Źno vremensko poro─Źilo na WineAndWeather.net o vremenu v Gori┼íkih Brdih nastaja v sodelovanju z bjana.net in Casino Venko Neblo.

Vreme nam je v drugi dekadi meseca decembra pripravilo veliko zanimivih dogodkov, ki si zaslu┼żijo, da si jih podrobneje ogledamo. Prakti─Źno ni bilo dneva, ko se ne bi nekaj dogajalo. Ponovna aktivacija atlantskega tipa vremena nam je prina┼íala vremenske motnje. Po dolgem ─Źasu smo dobili kar nekaj de┼żja in celo za december nekoliko neobi─Źajne nevihte. Ponekod so do─Źakali tudi prvi sneg. Raz─Źlenimo najbolj zanimivo dogajanje po dnevih:

12/12/2011: Od zahoda se nam je bli┼żala hladna fronta, v sredozemlju je nastalo plitko ciklonsko obmo─Źje. Dan je bil de┼żeven, v vi┼íinah je pihal jugozahodnik. Fronta nas je pre┼íla okoli polno─Źi v no─Źi na 13. december. Ob tem je v severnem Jadranu nastala nevihtna linija z mo─Źnimi nalivi, katere so spremljale razelektritve. Prehod fronte je lepo zaznala vremenska postaja Korada, saj je bil iz podatkov lepo razviden hiter padec temperature in obrat vetra iz jugozahodne v severovzhodno smer.

Sinopti─Źna situacija:

Radar Osmer FVG ob 0:00:

Podatki o temperaturi na vremenski postaji Korada v dneh med 11.-13./11/2011 z lepo vidnim padcem temperature ob prehodu fronte:

Obrat in okrepitev vetra iz JZ na SV ob istem ─Źasu:

13-14/12/2011: Dneva sta bila obla─Źna, 14/12/2011 je rahlo pr┼íilo. Postaje so bele┼żile okoli 1 mm padavin. Temperature v So┼íki dolini so se gibale med 3┬░C zjutraj in 7┬░C popoldne, Gori┼íka Brda so bila za pribli┼żno 3┬░C toplej┼ía. V vi┼íinah je ┼że vedno pihal jugozahodnik, vremenska postaja Korada je bele┼żila hitrosti sunkov do 5 m/s. Pravo presene─Źenje so bili mo─Źni nalivi, ki so nastali okoli 17:00 po lokalnem ─Źasu. Jakosti nalivov so bile povsem poletne, vremenska postaja v Kojskem je zabele┼żila jakost naliva kar 106,6 mm/h. Radarske slike za ta termin ┼żal ni, saj radar v Fossalonu ni deloval.

15/12/2011: Nadaljevalo se je podobno vreme kot prej┼ínji dan. Pr┼íenje in v So┼íki dolini nizka obla─Źnost na okoli 400 m.n.v. V Gori┼íkih Brdih smo imeli zelo gosto meglo, saj je vidljivost pozno popoldne zna┼íala vsega 20 do 30 m. Pozno popoldne nas je ponovno presenetila nevihta, ki je nastala pribli┼żno nad Korado in se nato gibala proti SV preko So┼íke doline in Banj┼íke planote. Nevihto so spremljale kar pogoste razelektritve. ┼áe bolj pestro je bilo nevihtno dogajanje v osrednji Sloveniji ter ob Jadranu, kjer je slika razelektritev dajala vtis vi┼íka poletja.

Nevihtna celica nad Korado:

Razelektritve nad Slovenijo:

16/12/2011: Na ta dan smo si obetali najbolj pestro vremensko dogajanje v mesecu decembru. Iz zahodne Evrope se je na┼íim krajem pribli┼żevalo poglobljeno ciklonsko obmo─Źje z izrazito hladno fronto. Ob prehodu fronte je nad na┼íimi kraji nastal tudi ┼íibek sekundarni ciklon. Impresiven ciklon nad osrednjo Evropo je zaznamoval mo─Źan jugozahodnik v vi┼íinah pred fronto, saj naj bi napovedane hitrosti na Velebitu dosegale celo 230 km/h, pri nas pa naj bi najve─Źje hitrosti zabele┼żili na Pohorju, kjer je ┼ílo pri─Źakovati hitrosti vetra do 140 km/h. Ob prehodu fronte smo pri─Źakovali mo─Źno ohladitev in sneg do ni┼żin, v kolikor bi padavine ne prej ponehale.

Globoka dolina s ciklonom nad srednjo Evropo in sekundarnim ciklonom nad našimi kraji:

Napoved mo─Źnega jugozahodnika na 850 hPa, kot ga je videl model GFS:

Prve padavine so nas dosegle ob 10:30 po lokalnem ─Źasu. V zmernih do mo─Źnih nalivih (MaxRR=14,6 mm/h) je padlo 5 – 6 mm de┼żja. Zra─Źni tlak je zelo hitro padal. Po kraj┼íem premoru so se padavine popoldne nadaljevale in okrepile. Nalivi so bili vse mo─Źnej┼íi, krepil se je JZ veter. Na Rogli je bila neuradno izmerjena najvi┼íja hitrost vetra 130,8 km/h. Zaradi izjemno vla┼żne zra─Źne mase in mo─Źnega jugozahodnika, so bili vrhovi hribov v Z Sloveniji oviti v gosto meglo. Najmo─Źnej┼íi sunek jugozahodnika na Koradi je zna┼íal 50 km/h. Zra─Źni pritisk je zve─Źer dosegel svoj minimum, zabele┼żili smo najni┼żjo vrednost v letu 2011 nasploh. Barometer je pokazal 985 hPa.

Gibanje zra─Źnega pritiska na vremenski postaji Korada:

Satelitska slika izjemnega ciklona ob 12:30z, ko je bilo njegovo sredi┼í─Źe ┼íe nad Nizozemsko. Hladna fronta na je na tej sliki nad Francijo:

Hladna fronta nas je pre┼íla okoli 24:00. V Tr┼ża┼íkem zalivu je vzdol┼ż fronte nastala squall linija. Razelektritve so bile sicer redke, so pa bili nalivi siloviti. Za fronto se je za─Źelo hitro hladiti. Meja sne┼żenja se je hitro zni┼żala. Je pa v SZ Sloveniji nehalo de┼żevati, ┼íe preden bi se lahko spustila do ni┼żin. Sneg so zato dobili predvsem kraji, kjer so padavine ve─Ź ─Źasa vztrajale. Od vi┼íje le┼że─Źih predelov severne Primorske┬á je pobelilo predvsem Trnovsko planoto, od ni┼żin pa je nekaj beline dobil predvsem Kras, kjer so ponekod zjutraj namerili 1 cm sne┼żne odeje. Nekaj malega snega je bilo ob robovih cest zjutraj opaziti celo v okolici Vol─Źje Drage, kjer je tik pred koncem padavin kot ka┼że tudi sne┼żilo. Prehodno je zapihal severnik, oziroma na Primorskem burja.

Radarska slika squall linije v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Podatki iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki prikazujejo prehod fronte na podlagi podatkov o padcu temperature in spremembe smeri vetra ter padavine ob tem ─Źasu:

Podatki o padavinah in vetru ob prehodu hladne fronte 16/12/2011 iz amaterskih vremenskih postaj na S Primorskem:

  • Zatolmin: 117,8 mm
  • Paljevo: 57 mm
  • Bovec: 56,9 mm
  • Kojsko: 54,6 mm, sunek 46,7 km/h
  • Deskle: 52,5 mm, MaxRR= 21,8 mm/h, sunek 35 km/h (18:27)
  • Branik: 46,8 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 42 mm
  • Ravna pri Ligu: 42 mm, sunek 22,5 km/h (0:14)
  • Gorenje Polje: 39,2 mm
  • Hum: 35 mm, sunek 35,9 km/h
  • Biljana: 34,8 km/h, MaxRR=7,9 mm/h, sunek 40 km/h (20:52)
  • Neblo: 21,6 mm

17/12/2011: Naslednje jutro so bili lepo pobeljeni hribi nad Vipavsko dolino. Na Krasu je bilo le rahlo pocukrano. Precej je narasla tudi reka Vipava, ki je poplavila na izpostavljenih obmo─Źjih:

Na severnem Jadranu ob obali Istre je popoldne nastala manjša nevihta celica, ki je spustila na tla kar 3 vodne trombe. Fotografije dogodka najdete na TUKAJ!

18/12/2011: Zjutraj smo se prebudili v son─Źno in hladno jutro. Temperature so se gibale okoli 0┬░C. Na Gori┼íkem je nastala mo─Źna slana. Nekaj fotografij tega ─Źudovitega jutra najdete v FOTOGALERIJI! Okoli poldneva se je hitro poobla─Źilo. Nad severnim Jadranom so nastale ┼ítevilne nevihte celice. Italijanski stormchaserji so v okolici Riminija opazovali kar 12 (dvanajst = ducat!) vodnih tromb! Fotografije le teh si lahko ogledate TUKAJ!

19/12/2011: Ve─Źji del Slovenije je presenetilo rahlo sne┼żenje, ponekod se je nabralo kar nekaj sne┼żne odeje. Na Primorskem je pihala ┼íibka do zmerna burja. Na Gori┼íkem zato nismo imeli padavin, plesu sne┼żink so bili pri─Źa na Krasu.

Viri:

Italijanska pokrajina Ligurija je ┼że drugi─Ź v tednu dni do┼żivela katastrofalne poplave. Dogajanje je bilo na las podobno tistemu, ki je 25/10/2011 prizadelo mestece Brugnato, le da se je ujma tokrat razbesnela nekoliko severneje, prav nad pol milijonskim glavnim mestom pokrajine, Genovo. Na mesto je padlo preko 500 mm de┼żja v vsega nekaj urah. Mo─Źno je narasla reka Bisagno, ki Genovo lo─Źi na vzhodni in zahodni del. Posledice so bile ponovno katastrofalne, saj je 6 ljudi v poplavah izgubilo ┼żivljenje, med ┼żrtvami sta bila tudi 2 otroka.

Tako kot pred tednom dni, se je tudi tokrat iz Atlantika Sredozemlju pribli┼żevala hladna fronta. Pred njo je v Sredozemlju pihal mo─Źan JV veter, ki se je v Ligurijskem zalivu sre─Źal s tramontano, ki je pihala s celine. To je spro┼żilo nastanek mo─Źnih predfrontalnih neviht. Ker je bila konvergenca stacionarna, so se nevihte obnavljale na istem mestu ve─Ź ur. Posledi─Źno je pri┼ílo do velikih akumulacij padavin in poplav.

Sinopti─Źna situacija:

Estofex ÔÇô European Storm Forecast Experiment je obmo─Źje Ligurije ponovno uvrstil v drugo stopnjo ogro┼żenosti ‘Level 2’ za mo─Źne padavine. To je hkrati tudi najvi┼íja Estofex-ova stopnja za padavine. Poleg tega so opozarjali tudi na mo┼żnost pojava vodnih tromb, oziroma tornadov.

Dogajanje v Liguriji sem spremljal skupaj z Markom Koro┼ícem, zato tokratno poro─Źilo prihaja iz prve roke. No─Ź je bila do okoli 4:00 zjutraj razmeroma mirna. Nekaj razelektritev se je ob─Źasno pojavilo na morju, bilo je tudi nekaj de┼żja, a ni─Ź pretresljivega. Ob 4:00 po lokalnem ─Źasu je nad polotokom Portofino nastala nevihta linija. Pojavljale so se pogoste razelektritve, katere smo fotografirali z lokacije vzhodno od polotoka.

CG razelektritve nad Portofinom:

Nevihtna linija je na tem mestu vztrajala vse do 9:00 po lokalnem ─Źasu, ko se je za─Źela pomikati nad Genovo. Nevihte so nastajale na konvergenci nad morjem, padavine pa so se ┼íe dodatno krepile nad celino, zaradi orografskega dviga ob visokih hribih nad obalo Ligurije. Zjutraj se je nastajanje obla─Źnosti nad kopnim zaradi orografskega dvigovanja lepo videlo:

Skupaj z linijo smo se tudi mi pomaknili proti Genovi. Nalivi so bili vse mo─Źenj┼íi, linija pa vse bolj aktivna. Konvergenca se je krepila. Mo─Źan ┼íiroko (jugovzhodnik) je skrbel za obilen dotok toplega in vla┼żnega zraka v nevihte. Okoli 1500 J/kg CAPE-a, je skupaj z 50 vozli DLS-ja in pove─Źano heli─Źnostjo zaradi konfiguracije terena okoli ligurijskega zaliva nudilo ugodne pogoje za nastanek supercelic. Mo─Źan strig pri tleh pa je nudil tudi pogoje za nastanek kak┼ínega tornada.

Konvergenca pred Genovo ob 12z, kot jo je videl Aladin:

Nevihtna linija na satelitskem posnetku v vidnem spektru:

Nevihtna linija na IR satelitski sliki in temperatura vrhov oblakov:

Radarska slika nevihtne linije nad Genovo:

Kmalu je pri┼ílo do nastanka prve supercelice, ki se je hitro pomikala preko zaliva nad Genovo. Trenutek za tem je ┼że sledila naslednja. Supercelice so na konvergenci nastajale cikli─Źno, druga za drugo. Iz wall cloud-ov so se pogosto spu┼í─Źali oblaki, za katere ni bilo mogo─Źe zagotovo re─Źi, ali gre za funnel clouds, ali samo scud clouds.

Pogled na nevihtno linijo pred Genovo. Supercelice so nastajale cikli─Źno in preko ligurskega zaliva potovale nad Genovo, kjer je prihajalo do silovitih nalivov:

Vendarle je ena od celic (ob 12:20 po lokalnem ─Źasu) spustila prepri─Źljiv funnel, ki pa je bil ┼żal zavit v de┼ż. Fotografija Marka Koro┼íca jasno ka┼że, da je pri┼ílo do dotika tal. V tem primeru je ┼ílo za ‘stovelpipe tornado’, oziroma tornadno vodno trombo:

Odlo─Źili smo se za pomik bli┼żje nevihtni liniji, da bi imeli bolj┼íi pogled na morebiten nastanek novih funnel cloud-ov. Kmalu smo ga ugledali. Ker nismo imeli najbolj┼íe lokacije, smo lahko fotografirali le njegov zgornji del. Ali je pri┼ílo do dotika tal, ne moremo potrditi. Sledil je pomik ┼íe bli┼żje liniji, na bolj┼ío lokacijo, kjer nam je vendarle uspelo. V neposredni bli┼żini je za nekaj trenutkov nastal nov, tokrat ‘rope tornado’, oziroma tornadna vodna tromba. Ni se uspel v celoti kondenzirati, vseeno se na fotografiji lepo vidi dvigovanje vode na gladini, kjer se je dotaknil tal:

Le nekaj trenutkov kasneje je bil prav nad nami nov rotirajo─Ź wall cloud s funnel cloud-om, ki pa se ni dotaknil tal. Dinamika je bila izjemna, rotacija ve─Ź kot o─Źitna. Pre─Źno na funnel je nastal ┼íe en vrtinec v horizontalni smeri. Za wall cloud-om nas je povozil silovit RFD. Sunki vetra so dosegali hitrosti okoli 100 km/h. Spet smo se pomaknili proti vzhodu, pro─Ź od linije. Opazovali smo ┼íe izjemno rotacijo celotnega sistema, nato se je nevihtna linija ob 15:00 po lokalnem ─Źasu pomaknila proti zahodu, pro─Ź od Genove.

Vso dinamiko neviht je ujela tudi kamera Marka Koro┼íca. Oglejte si odli─Źen video:

Ve─Ź fotografij je v GALERIJI!

Odve─Ź je poudarjati, da so vse te ┼ítevilne supercelice pomenile katastrofo za Genovo, kjer so spu┼í─Źale velike koli─Źine padavin. V nekaj urah je padlo na postaji Quezzi preko 550 mm de┼żja, na postaji Vicomorasso pa 460 mm. Tudi druge vremenske postaje v Genovi so namerile od 200 do 300 mm de┼żja. Tako so akumulacijo v 12 in 24 urah videle vremenske postaje v Liguriji:

Absolutna zmagovalka po koli─Źini padavin je vremenska postaja v Genovski ─Źetrti Quezzi, ki je zabele┼żila preko 550 mm de┼żja. Med 13:00 in 14:00 je padlo kar 158 mm, v eni minuti pa impresivnih 9,8 mm padavin:

Skoraj 400 mm je zabele┼żila tudi postaja na Genovski univerzi:

Kot ┼że re─Źeno, je mo─Źno narasla reka Bisagno, ki te─Źe skozi mesto. V roku 20 minut je prestopila bregove in poplavila mesto. Mnoge je ujela nepripravljene. Nekaj ljudi je odnesla s seboj, med njimi ┼żal tudi majhna otroka. Sami v mesto nismo hodili. Policija je hitro blokirala dostop do prizadetega obmo─Źja. Zaradi vonja po plinu, so morali zapreti dotok plina in izklopiti elektriko v prizadetih delih mesta. Nekaj videoposnetkov in fotografij besne─Źih voda in kaosa v sredi┼í─Źu Genove si lahko ogledate na spodnjih povezavah.

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=dy0xwazRwnI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=-F3gmpFibuw
http://www.youtube.com/watch?v=PuD1HlBDDOg
http://www.youtube.com/watch?v=mkLeeF289jw
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=aJLb2rg_Ztg
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=bLpXkTC8_K8

Fotografije:

http://img231.imageshack.us/img231/3359/20111104155451.png
http://imageshack.us/g/443/041120111217.jpg/

Ob minulih poplavah v Brugnatu, ki so zahtevale kar 10 ┼żivljenj, smo zapisali, da se moramo iz takih situacij vsi nekaj nau─Źiti, da v prihodnje ne bi bilo ve─Ź smrtnih ┼żrtev. Le teden dni kasneje je identi─Źna situacija zahtevala 7 ┼żivljenj. Kje je razlog? Mar ne bi lahko preprosto zaprli del mesta, ki je neposredno ob hudourni┼íki reki in njenih pritokih? Ne bi lahko zaprli ┼íole na ta dan in se izognili ┼żrtvam med otroki? Ulice Genove in okoli┼íkih mest so bile dan pred katastrofo posejane z opozorili in rde─Źimi alarmi, ki so opozarjali na nevarnost poplav. Pa ni ni─Ź pomagalo. ┼Żupanja Genove je naslednji dan v medijih dala izjavo, da poplav sploh niso pri─Źakovali! Res ne? Vsi so/smo vedeli, kaj bo, le nih─Źe ni ni─Ź ukrepal. Toda, ─Źe gremo brati italijanske medije, hitro ugotovimo, da to ni osamljen primer, ali problem zadnjih tednov. Problem s poplavami reke Bisagno se v Genovi vle─Źe ┼że vse od leta 1970, ko je reka zadnji─Ź poplavila v tako velikem obsegu. Reka preprosto ni dovolj urejena, da bi bila sposobna po┼żreti tako ogromno koli─Źino vode, odgovorni pa se ┼że ve─Ź kot 40 let ne morejo zmeniti, kako bi jo sanirali. Kot ka┼że se prav tako ne morejo zmeniti, kako poskrbeti za varnost ljudi v mestu in njegovi okolici. V soboto, dan po katastrofi so sicer zaprli ┼íole in dele mesta, ki jih je hudournik poplavil, ampak tedaj je bilo ┼że prepozno. Tako lahko zaklju─Źimo, da se odgovorni iz teh situacij ni─Ź ne nau─Źijo, oziroma ne ukrepajo ko je to potrebno. Posledice pa seveda nosijo ljudje in celo otroci.

V Liguriji je tudi v naslednjih dneh ┼íe de┼żevalo. Akumulacija padavin je na mnogih vremenskih postajah v Genovi izjemna. Tu so koli─Źine padavin, ki so jih v obdobju od 01/11/2011 do 09/11/2011 zabele┼żile vremenske postaje na tem obmo─Źju:

  • Quezzi: 870,3 mm
  • Oregina: 603,9 mm
  • Marassi: 582,2 mm
  • S. Fruttuoso: 518,9 mm
  • Quarto Alto: 441,7 mm
  • Quinto: 384,6 mm
  • Paleocapa: 367,7 mm

Za WineAndWeather.net in WeatherPhotos.net chasala, zbrala, uredila in objavila Danijel Konjedic in Marko Korošec.

Viri:

Page 5 of 8« First...«34567»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin