Tag: radarska slika

Pogled na vremensko sliko 14. aprila nam je razkril zanimivo situacijo s postavitvijo zra─Źnih mas, kakr┼ínih smo bolj vajeni pozimi. Anticiklonalna blokada Atlantika ter globok prodor polarnega zraka iz severne Evrope je bil skrb zbujajo─Ź predvsem za kmetijstvo. Kombinacija mrzlega zraka in jutranje razjasnitve po ve─Źernem prehodu hladne fronte je nakazovala veliko verjetnost pozebe. Globoka dolina s hladnim zrakom se je nad na┼íimi kraji zadr┼żevala ve─Ź┬ádni, kar je verjetnost za pozebo ┼íe pove─Źevalo. Najhladnej┼íi zrak v vi┼íinah nas je dosegel 16. aprila in katastrofa je bila na izpostavljenih legah neizogibna.

Spust polarnega zraka iz severa Evrope in polo┼żaj hladne fronte:

 

 

 

 

 

Hladna fronta je v ponedeljek, 14. aprila najprej dosegla severovzhodno in severno Slovenijo. Ob ugodnih pogojih so se pojavljale nevihte, nekatere med njimi superceli─Źne. Dobri pogoji za mo─Źne nevihte so vladali tudi v Furlaniji ter predvsem obalnem pasu severnega Jadrana. Modeli so prognozirali med 500 in 750 J/kg MLCAPE-a, izjemnih 60 do 70 vozlov DLS-ja ter okoli 200 m2/s2 SREH-a 0-3 km. Kot lahko vidimo na Videmski 12z sonda┼żi, smo imeli tudi lep veering profil, ┼íe lep┼íi ju┼żno od Vidma, kjer je pri tleh pihal jugovzhodnik. Lokalno konvergenco je najbolje predvidel WRF na Meteonetwork.it, saj je do eksplozivnega pro┼żenja prvih neviht pri┼ílo prav na mestih, ki jih je predvidel ta model. Nevihte so hitro prerasle v konvektivno linijo, ki se je le po─Źasi pomikala iz Furlanije in Krasa proti severnemu Jadranu. Po poro─Źilih stormchaserjev na terenu, je bilo med njimi tudi ve─Ź superceli─Źnih neviht z manj┼ío to─Źo. Vse dogajanje je bilo pomaknjeno ju┼żno od Gori┼íke in Gori┼íkih Brd, kjer smo ostali prakti─Źno suhi, ─Źe izvzamemo nekaj ploh, ki so nastale za hladno fronto. Na obmo─Źju Krasa je lokalno padlo tja do 65 mm de┼żja, kar nam razkriva slika radarske akumulacije padavin.

Iniciacija neviht 14/04/2014 v Furlaniji:

Sonda┼ża Udine 12z 14/04/2014 in squall linija preko Krasa:

 

Do jutra, 15. aprila, se je hladna fronta pomaknila dlje proti Dalmaciji, nad nami pa smo ┼że imeli hladen polarni zrak. Jutro je bilo jasno z burjo, zato so bile temperature vendarle vi┼íje od pri─Źakovanj in pozebe smo se za ta dan re┼íili.┬áMinimalne temperature po postajah v Gori┼íkih Brdih in Poso─Źju so bile: Kojsko 9,5┬░C (6:38), Korada 4,1┬░C (6:50), Dolgi Laz 2,8┬░C (6:50), Neblo 7,2┬░C (3:40), Deskle 7,2┬░C (3:27). Burja mo─Źnej┼íih sunkov ni dosegala, pihalo je do 50 km/h.

Burja je vztrajala tudi naslednje jutro, 16. aprila, vendar le na izpostavljenih mestih. Doline in kotline so bile v brezvetrju, kar je ob jasnem jutru z nizko zra─Źno vlago┬áin dejstvu, da nas je v vi┼íinah dosegel najhladnej┼íi zrak, lahko rezulturalo le v eni stvari, pozebi! V So┼íki dolini se je temperatura na 2m spustila do okoli 0┬░C le za kratek ─Źas, od lokacije do lokacije pa so bile razlike v temperaturah velike, odvisno tudi od tega, koliko je kje pihalo. Po poro─Źilih prebivalcev je bila slana zjutraj razporejena zelo neenakomerno, ponekod je sploh ni bilo. Pozeba je prizadela le rastline, ki rastejo blizu tlom, torej vrtnine in polj┼í─Źine, medtem ko sta jo sadno drevje in vinska trta odnesla brez huj┼íih posledic.

Nevihtna linija ju┼żno od Nove Gorice 14. aprila (slika 1), virge in odli─Źna vidljivost 15. aprila (slika 2 in 3), son─Źni zahod z virgami nad Novo Gorico (slika 4):

Postavitev zra─Źnih mas dne 16.04. nad Evropo:
Huje je bilo v Gori┼íkih Brdih. Vremenska postaja Casino Venko Neblo je┬ázabele┼żila Tmin (2m) pri -0,8┬░C, temperatura pa je ostala pod ledi┼í─Źem kar 3 ure in pol. Lokalno so bile zabele┼żene ┼íe ni┼żje temperature. Poro─Źila iz Ple┼íiva, predvsem vinogradov pod vasjo, na italijanski strani meje, poro─Źajo o Tmin kar -2,7 C. Mladike vinske trte, ki┬áso┬ápri nekaterih sortah (chardonnay) ┼że dosegle dol┼żino 20 do 30 cm, je slana popolnoma po┼żgala. Podobno je bilo tudi z zgodnjimi pinoti, manj ┼íkode je le na bolj poznih sortah. Da je bila plast ledenega zraka debela, se vidi na trtah z visoko kordonsko vzgojo, ki v Ple┼íivem niso ni─Ź manj prizadete kot trte na enojnem, ali dvojnem Gujotu. Mladike so po─Źrnele in se su┼íijo. Trta bo ponovno odgnala iz spe─Źih brstov, katerih rodnost je bistveno manj┼ía, zato bo ┼íkoda v teh vinogradih velika. Tmin po postajah v Gori┼íkih Brdih in Poso─Źju: Neblo -0,8┬░C, Deskle 0,1┬░C (6:23), Kojsko 6,3┬░C (5:51), Korada 2,1┬░C (5:54), Dolgi Laz 1,9┬░C (4:42), Ren─Źe 4,9┬░C (2:53), Paljevo 1,0┬░C (5:39), Gorenje Polje 0,2┬░C (6:55), Okroglo 2,3┬░C (5:03). V jutro s slano so se zbudili tudi marsikje drugod po Sloveniji. Tmin iz vremenskih postaj Agencije za okolje so slede─Źe:┬áBilje pri Novi Gorici 0.4 ┬░C, Celje -0.3 ┬░C, ─îrnomelj 0.0 ┬░C, Katarina nad Ljubljano 3.0 ┬░C, Ko─Źevje -1.4 ┬░C, Kredarica -12.4 ┬░C, Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki -0.4 ┬░C, Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor 3.4 ┬░C, Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana -0.2 ┬░C, Letali┼í─Źe Lesce 4.9 ┬░C, Letali┼í─Źe Portoro┼ż 3.8 ┬░C, Lisca -0.6 ┬░C, Ljubljana 1.9 ┬░C, Murska Sobota 1.3 ┬░C, Novo mesto 0.1 ┬░C, Postojna 2.0 ┬░C, Rate─Źe -4.0 ┬░C, Slovenj Gradec 0.5 ┬░C, Vojsko 0.0 ┬░C.

Potek temperature in graf vetra na vremenski postaji Casino Venko Neblo v no─Źi iz 15. na 16. april:

Posledice pozebe na vinski trti pod vasjo Plešivo v Goriških Brdih:

 

 

 

 

 

 

Vidljivost je bila v dneh 16. in 17. aprila odli─Źna, relativna zra─Źna vlaga pri tleh pa zelo nizka, saj je na posameznih postajah padla vse do 21 %. V popoldnevih so se pojavljale ┼ítevilne plohe, vendar padavine zaradi nizke zra─Źne vla┼żnosti ve─Źinoma niso dosegle tal, pojavljale so se virge. 16. aprila zve─Źer se je burja ponovno okrepila, mo─Źneje je pihalo v predalpskem svetu. Vremenska postaja Dolgi Laz je zabele┼żila najmo─Źnej┼íi sunek pri 61 km/h. V jutru 17. aprila se je odcepljeno jedro hladnega zraka ┼że po─Źasi pomikalo proti vzhodu. Nad na┼íimi kraji se je ┼íe naprej zadr┼żeval suh, vendar nekoliko manj mrzel zrak kot prej┼ínji dan. Temperature so se zjutraj na izpostavljenih mestih (Neblo) ┼íe spustile pod ni─Ź, vendar le za kratek ─Źas in dodatnega stopnjevanja ┼íkode, vsaj v ve─Źjem obsegu, ni bilo. V Jonskem morju je nastalo ciklonsko obmo─Źje, ki je popoldne z obla─Źnostjo vplivalo tudi na nas. Leto┼ínji april povsem opravi─Źuje svojo muhasto naravo, saj imamo opraviti s ┼ítevilnimi odcepljenimi jedri in nestanovitnim vremenom s plohami. Koli─Źine padavin so majhne, vendar so tla ┼íe od obilnega zimskega de┼żevja vsaj globje dobro namo─Źena.

Viri:

Vreme v letu 2013 primorske kmete ponovno postavlja pred zahtevne preizku┼ínje. Po dveh relativno su┼ínih letih, smo imeli letos sne┼żeno zimo, ki se je prevesila v mokro pomlad. Narava je sposobna sestaviti le 3 zaporedne dni brez de┼żja, zato se zemlja med posameznimi poslab┼íanji ne posu┼íi, kar ote┼żuje dela v sadovnjakih in vinogradih ter na drugih kmetijskih povr┼íinah. Zahtevnej┼íe je varstvo vinske trte pred boleznimi, predvsem peronosporo, ki ji taka leta najbolj ustrezajo.

Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Gori┼íkih Brdih smo letos doslej namerili 714,4 mm padavin, a je dejanska ┼ítevilka ┼íe nekaj ve─Źja, saj zaradi neogrevanega de┼żemera nismo mogli izmeriti padavin, ki so padle v obliki snega. Teh je bilo skupaj za okoli 30 mm. Za primerjavo, ob koncu meseca maja v letu 2012 smo namerili le 455 mm padavin, medtem ko smo 700 mm presegli ┼íele septembra. Pri─Źakovati je, da bo skupna letna akumulacija padavin ob koncu meseca maja dosegla okoli 800 mm, saj nas ┼że v ─Źetrtek, 16. maja ─Źaka novo poslab┼íanje, ki lahko prinese preko 50 mm padavin.

Graf akumulacije padavin v letu 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko in primerjava za leti 2011 in 2012:

Leto 2013 je bilo doslej tudi hladnej┼íe od svojih predhodnikov, ─Źeprav zima ni bila izrazito hladna. Zelo mrzel je bil le mesec marec, ko je bila povpre─Źna mese─Źna temperatura kar 6┬░C ni┼żja kot leto poprej. Mesec maj 2013 je bil doslej pribli┼żno enako topel kot maj 2012, saj je povpre─Źna temperatura v prvi polovici meseca zna┼íala 16,6┬░C, v maju 2012 pa smo namerili povpre─Źno temperaturo 16,5┬░C, ko je bila hladna predvsem druga dekada meseca s povpre─Źno temperaturo 14,9┬░C.

Graf povpre─Źnih temperatur v letu 2013 na VP Enomarket Kojsko in primerjava z leti 2011 in 2012:

Koli─Źina padavin v mesecu maju 2013, ko smo za─Źeli z varstvom vinske trte pred peronosporo, je velika. V prvi polovici meseca je na vremenski postaji Enomarket Kojsko padlo 140,5 mm de┼żja, v Biljani 104,1 mm, v Neblem pa 112,4 mm. Imeli smo dve poslab┼íanji z ve─Źjo koli─Źino padavin, in sicer prvo 6. ÔÇô 7. maja, ko je v Kojskem padlo 61,3 mm de┼żja in drugo med 10. in 12. majem, ko je padlo 63,8 mm de┼żja. V Oslavju je v teh treh dneh padlo 86,8 mm, v Dolenjem 67,6 mm, v Krminu pa kar 94,8 mm. Te koli─Źine seveda povsem zadostujejo za izpiranje ┼íkropilne obloge z listov vinske trte, zato je potrebno ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju po takih poslab┼íanjih ponavljati, sicer obstaja velika verjetnost pojava bolezenskih znamenj. Kurativno varstvo vinske trte pa je bistveno dra┼żje in vpra┼íljive u─Źinkovitosti v primerjavi s preventivnim varstvom.

Fotografije neviht nad Gori┼íkimi Brdi 7. in 8. maja 2013. Nevihta na sliki levo je prinesla mo─Źne nalive in nekaj zrn sodre. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je ob njenem prehodu zabele┼żila intenziteto naliva kar 210 mm/uro:

Radarska slika ob mo─Źnih no─Źnih padavinah v soboto, 11. maja:

Ker je velikost mladik vinske trte ┼że presegla 50 cm, je v teh razmerah za za┼í─Źito zelo priporo─Źljivo uporabljati polsistemi─Źna in sistemi─Źna sredstva, ki so kombinirana s kontaktnimi. Uporabljamo sredstva na osnovi dimetomorfa (Acrobat, Forum Star), benalaksil-a-M (Fantic), ali metalaksila-M (Ridomil). V ekolo┼íkem varstvu se priporo─Źa uporaba bakrovih pripravkov. Proti oidiju se lahko uporabijo IBE sistemiki (Tebusha, Postalon…), ali sredstva na osnovi metrafenona (Vivando). Omenimo ┼íe, da se sredstvo na osnovi kvinoksifena (Crystal) mo─Źno ve┼że v povrhnjico listov vinske trte in je bolj odporno na izpiranje z de┼żjem.

Vsa navedena sredstva dobite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko v Gori┼íkih Brdih. Za ve─Ź informacij pokli─Źite na telefonsko ┼ítevilko 05 30 41 611 (Enomarket).

Poglejmo si ┼íe modelsko napoved padavin modela WRF-ARW, ki v 00z zagonu 15. maja daje za Gori┼íka Brda med 30 in 40 mm padavin v obdobju do petka 17/05/2013. Kot lahko vidimo bo glavnina padavin padla ob gorskih pregradah v Karnijskih Alpah, kjer gre pri─Źakovati preko 200 mm padavin ter na obmo─Źju U─Źje, ki ji model namenja okoli 100 mm padavin. Nekateri drugi modeli, recimo Aladin, ka┼że za Gori┼íka Brda celo 68 mm padavin do petka 00z:

─îisto na koncu vabljeni ┼íe k ogledu timelapse videoposnetka, ki prikazuje prehod iz zime v pomlad, kakor ga je bilo videti skozi oko webkamere pri planinski ko─Źi na Koradi (803m n.m.v.):

Viri:

Pestra nevihtna sezona 2012 se bli┼ża koncu. ─îas je, da se spomnimo vrhuncev leto┼ínjega poletja, v katerem je kar mrgolelo superceli─Źnih neviht. Na┼íteli smo jih preko 35, ─Źeprav je dejanska ┼ítevilka zagotovo precej vi┼íja. Obmo─Źje v okolici Alp se je izkazalo kot zelo ugodno za razvoj tega tipa neviht, na kar najbr┼ż vpliva razgiban relief in posledi─Źno lokalno pove─Źan strig. Poleg tega letos nikjer ni primankovalo energije. Nemalokrat smo chasali setupe s 3000 – 4000 J/kg sbCAPE-a. Kljub vsemu leto┼ínje leto ne bo ostalo v spominu kot leto CG razelektritev. Teh je bilo presenetljivo malo, ve─Źinoma smo videli le bliskanje v oblakih, zato letos fotografij izjemnih CG-jk ni veliko.

Prvi dan v juliju in prvi dober setup, katerega ni ┼ílo zamuditi. Pred fronto preko osrednje Evrope so pihali mo─Źni vetrovi ju┼żnih smeri. Na Bavarskem, Salzbur┼íkem ter v zgornji Avstriji je bilo napovedanega preko 3000 J/kg CAPE-a in preko 40 vozlov DLS-ja ter lep veering profil. Pri─Źakovana je bila eksplozija fotogeni─Źnih supercelic. Prva se je razvila zahodno od Salzburga, kasneje smo ┼íe 3 spremljali in fotografirali v Zgornji Avstriji, med Salzburgom in Linzem.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelice pri Salzburgu z inflow tail-om in wall cloud-om in ene od supercelic v Zgornji Avstriji:

5. junij je obetal marginalen setup v Furlaniji. Strig je bil ┼íibek, energije pa precej. Pri─Źakovali smo vro─Źinske nevihte v popoldanskem ─Źasu. Ob vzno┼żju Alp, severno od Codroipa je slabim pogojem navkljub nastala fotogeni─Źna, a kratko┼żiva supercelica. ┼álo je za lep primer lokalno pove─Źanega striga v bli┼żini Alp.

Sinopti─Źna situacija:

Fotogeni─Źna supercelica v Furlaniji:

11. julij je bil en najbolj pestrih dni to poletje. S severozahoda je Alpe in Slovenijo dosegla hladna fronta. Pred fronto je pri tleh pihal jugovzhodnik, energije je bilo okoli 3000 J/kg, DLS-ja okoli 40 vozlov. Nevihte so najprej nastajale v avstrijskih Alpah, nato je prva supercelica dneva eksplodirala v bli┼żini Gradca, oziroma severozahodno od mesteca Leibnitz. Nevihta je imela masiven wall cloud in inflow tail. Potovala je proti severovzhodni Sloveniji, oziroma v Prekmurje, kjer se je pred njo razvil fotogeni─Źen shelf cloud. Kasneje je nova supercelica nastala ju┼żno od Murske Sobote, nato ┼íe ena pri Hodo┼íu. ─îetrto masivno supercelico smo spremljali v okolici kraja Nagykanizsa. Mo─Źnej┼íe nevihte so zajele tudi osrednjo in zahodno Slovenijo. Fotogeni─Źna supercelica je nastala severno od Ljubljane, medtem ko je nevihtna linija na Primorskem prinesla nekaj mo─Źnih sunkov vetra. Vremenska postaja na Koradi je med nevihto zabele┼żila maksimalni sunek vetra 163 km/h, kar je nov rekord postaje.

Sinopti─Źna situacija:

Supercelica v okolici Leibnitza v Avstriji z izrazitim wall cloud-om in inflow tail-om:

Ista supercelica kasneje nad Prekmurjem. Na prvi sliki je impresiven shelf cloud, na drugi pa wall cloud:

Kasneje je nova masivna supercelica nastala nad Mad┼żarskimi ravnicami. Na prvi fotografiji je shelf cloud, na drugi wall cloud:

Izjemni pogoji so se obetali 14. julija v Furlaniji. Nismo bili prepri─Źani, kako bo z energijo, saj je bilo pred pri─Źakovano fronto iz severozahoda precej obla─Źno, kar je omejevalo segrevanje. Toda ostali pogoji so obetali zelo nevarno situacijo. 70 vozlov DLS-ja, sunki jugovzhodnika do 50 km/h ob obali Furlanije in odli─Źen veering profil so pogoji za tornadne supercelice. Ko se je popoldne razjasnilo, je bilo dovolj tudi energije za vzdr┼żevanje vzgornikov ob tako mo─Źnem vetru v atmosferi. Dolgo ─Źasa se na konvergenci med severozahodno Furlanijo in Vicenzo v Bene─Źiji ni zgodilo ni─Ź, nato se je nenadoma organizirala masivna supercelica. Kmalu je prerasla v nekaj, ─Źemur lahko re─Źemo nevihta desetletja v Furlaniji. Ogromen beaver’s tail je nakazoval mo─Źan inflow v nevihto, v teku je bila tudi tornadogeneza, a je celica imela ‘smolo’, da je potovala preve─Ź severno preko furlanske ravnice, kjer je bil veter pri tleh precej ┼íibkej┼íi kot na obali. Posledi─Źno do razvoja tornada ni pri┼ílo. Nevihta je oslabela v hribih zahodne Slovenije, a se je ponovno okrepila ob prihodu na ┼ákofjelo┼íko polje. Svojo pot je kon─Źala ┼íele v Prekmurju. Gotovo lahko re─Źemo, da je ┼ílo za nevihto leta na na┼íem obmo─Źju.

Sinopti─Źna situacija:

Radarska slika:

Impresivna supercelica z beaver’s tail-om pri Codroipu ter wall cloud iste supercelice nekaj minut prej, ko se je trudila sproducirati tornado:

Manj zanimivo dogajanje je obetal 21. junij, ko je pred fronto prek Slovenije in Furlanije ┼że pihal severovzhodnik. Pri─Źakovali smo predvsem dvignjene supercelice, saj je bilo striga dovolj. Presenetljivo sta v Furlaniji nastali dve ‘surface based’ supercelici, od katerih je bila prva celo ‘left moover’, medtem ko je imela druga izjemen wall cloud.

Sinopti─Źna situacija:

Shelf cloud prve celice ter druga supercelica z masivnim wall cloud-om:

Nova izjemna situacija se je nakazovala 6. avgusta. Pred hladno fronto v Piemontu v Italiji so bili pogoji za tornadne supercelice izjemni. Kar 80 vozlov dls-ja je obetalo hitre in silovite nevihte. Celica dneva je nastala v Alpah zahodno od Torina in se mo─Źno okrepila ob prihodu v ravnice Piemonta ter se razvila v zelo hitro HP supercelico z wall cloud-om zavitim v de┼żno zaveso. Hitro je severno od Milana spet dosegla Alpe in oslabela. Poro─Źila o ┼íkodi so omenjala predvsem mo─Źne downburste, tornada ni bilo. Kasneje je nova mo─Źna supercelica nastala v okolici Bergama.

Sinopti─Źna situacija:

Izjemno hitra, silovita HP supercelica v Piemontu:

Manj zanimiv je bil setup s prehodom hladne fronte prek Furlanije 9. avgusta. Ob burji so nastajale dvignjene nevihte, med njimi je bila ena tudi superceli─Źna.

Sinopti─Źna situacija:

Dvignjena supercelica v bli┼żini Palmanove:

V naslednjih tednih se je nad na┼íe kraje raz┼íiril anticiklon in prinesel dolgotrajen vro─Źinski val. Pomanjkanje de┼żja je pomenilo hudo su┼ío in precej┼ínjo ┼íkodo v kmetijstvu. Prve padavine smo dobili ┼íele ob prehodu te┼żko pri─Źakovane hladne fronte 26. avgusta. V Furlaniji sta nastali dve superceli─Źni nevihti, kasneje pa ┼íe ena nad Tr┼ża┼íkim zalivom. Slednja je dosegla obalo pri Umagu, kjer sta mo─Źan downburst in debela to─Źa povzro─Źila ogromno ┼íkode tako na ─Źlove┼íki lastnini, kot na ┼że od su┼íe zdesetkanih kmetijskih povr┼íinah.

Sinopti─Źna situacija:

Odre┼íilne padavine prihajajo nad Gori┼íka Brda, ter supercelica nad Tr┼ża┼íkim zalivom, ki je naredila ogromno ┼íkode na obmo─Źju Umaga v Istri:

31. avgusta nas je pre┼íla ┼íe zadnja fronta v temu mesecu. V genovskem zalivu je nastal ciklon, preko Bene─Źije in Furlanije pa smo imeli ugodne pogoje za mo─Źne nevihte. Rosi┼í─Źa preko 19┬░C in jugovzhodnik pri tleh so obetali celo tornade ob superceli─Źnih nevihtah. Prva superceli─Źna nevihta je nastala nad Krminom (Cormons) v dopoldanskih urah in prinesla mo─Źan naliv nad Gori┼íka Brda. Druga masivna cikli─Źna supercelica je spustila na tla dva tornada, prvega v okolici Padove, drugega blizu kraja Quarto d’Altino v Bene─Źiji. Vzhodno od Benetk tornadi niso ve─Ź nastajali, nevihta pa je bila ┼íe vedno impresivna. Oslabela je pri Latisani.

Sinopti─Źna situacija:

Fotografiji supercelic v Krminu in pri kraju Caorle v Bene─Źiji:

V pregledu so zajete le najbolj fotogeni─Źne supercelice leto┼ínjega poletja. Vseh chasov in tudi neviht je bilo ┼íe veliko ve─Ź, vendar smo nekatere namenoma izpustili, saj so bile manj zanimive za oko in ostajajo le v arhivu ter letni statistiki. Velika ve─Źina zgoraj predstavljenih storm chase-ov v letu 2012 je bila izvedena pod vodstvom Marka Koro┼íca (Weather-Photos.NET), s katerim je bilo pravi u┼żitek sodelovati. Prihodnje leto gremo dalje!

Viri:

Page 1 of 41234»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin