Tag: radar

Meteorolo┼íko poletje je letos ┼że takoj na za─Źetku udarilo z vso silo.┬áPrevlada anticiklona v prvi dekadi junija┬ánad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo)┬ánam je prinesla prvi vro─Źinski val v letu┬áin z njim┬ákar 10 vro─Źih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s ┼íibko burjo dosegale 34┬░C, v Kojskem v Gori┼íkih Brdih smo v tem obdobju na┼íteli tudi 5 tropskih no─Źi, najvi┼íja minimalna temperatura je 5. junija zna┼íala 22,6┬░C. Prva dekada junija je bila s povpre─Źno dnevno temperaturo 24,4┬░C v Kojskem┬ádobre 3┬░C┬átoplej┼ía od povpre─Źja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vro─Źinskega vala gibale med -11 in -14┬░C, na 850 hPa pa tja do 15┬░C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vro─Źinskih valovih, kakr┼ínim smo bili pri─Źa v preteklih letih. Posledi─Źno temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30┬░C, ┼íe ve─Ź, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banj┼íke planote smo zabele┼żili najvi┼íji Tmax 27,1┬░C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7┬░C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povpre─Źja postaje. Od za─Źetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm de┼żja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od za─Źetka leta zna┼íala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je ┼że poznalo predvsem na rastju s plitkim┬ákoreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela ─Źrta predstavlja povpre─Źje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovpre─Źno namo─Źeni leti (2013 in 2014) in dve bolj su┼íni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna su┼ía leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo ┼íe dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki teko─Źega leta do 16. junija 2015 so ┼że vne┼íeni v graf:

Vsaj za─Źasno prekinitev su┼íe so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V vi┼íinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vla┼żen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal┬ájugovzhodnik in prina┼íal vlago┬áter s tem┬áenergijo nevihtam.┬áVrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med┬á10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogo─Źal nastanek┬ákak┼íne kratko┼żive supercelice, ─Źeprav so prevladovale multiceli─Źne nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Bene─Źijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja superceli─Źna nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tr┼ża┼íkem zalivu je naletela na nekoliko slab┼íe pogoje s ┼íibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen ju┼żni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogo─Źe opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala mo─Źnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma zna┼ílo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino pre┼íla oslabljena in se znova okrepila na ┼átajerskem ter nadaljevala naprej na Mad┼żarsko.

Radarska slika linije nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Koli─Źine de┼żja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini bele┼żile le med 9 in 15 mm padavin.

Ve─Ź de┼żja je prinesel 15. junij. ┼Że zjutraj je nekaj ploh nastalo na obmo─Źju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm de┼żja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem obmo─Źju so v kratkem ─Źasu zabele┼żile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v ve─Źernih urah ter pre┼íla Gori┼íko. Padavine so vztrajale ┼íe v no─Ź na 16. junij. Kon─Źno so se nabrale nekoliko ve─Źje koli─Źine, padlo je okoli 35 mm de┼żja. Na OFB-ju je pri┼ílo do novega pro┼żenja v Tr┼ża┼íkem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek mo─Źnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni ─Źudno da je tam nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta ki je po─Źasi potovala prek Tr┼ża┼íkega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v ve─Źernih urah:

Radarska slika ve─Źerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem ve─Źeru 16. junija s superceli─Źno nevihto v Tr┼ża┼íkem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tr┼żi─Źa v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je ┼ílo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali mo─Źni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do pro┼żenja je pri┼ílo ob obali Furlanije, multiceli─Źne nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Gori┼íkih Brd. Na sliki levo┬áje pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa mo─Źan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri ─îedadu pre┼íle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je ┼że pri┼ílo do novega pro┼żenja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, vi┼íje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sonda┼ża iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bli┼żje obali je bilo energije ┼íe ve─Ź, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prej┼ínje dni┬á10 do┬á15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga ti─Źe. Toda kot ┼że toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, ┼íe ena pa v Bene─Źiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila po─Źasna in a z dobro izra┼żenimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnej┼íe supercelice v Bene─Źiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Leto┼ínja nevihtna sezona se v Furlaniji in na Gori┼íkem kar ni hotela za─Źeti. ─îe izvzamemo no─Źno to─Źonosno ‘elevated’ supercelico 7. maja, ki je iz Furlanije prinesla to─Źo v So┼íko dolino, predvsem kraje Kanal ob So─Źi in Av─Źe ter nekaj ┼íibkih pulznih in multiceli─Źnih neviht s sodro 9. maja, neviht nismo imeli. Pravo nasprotje lanskega leta, ko smo za─Źetek nevihtne sezone bele┼żili ┼że februarja.

Nasploh je za─Źetek leta 2015 najbolj suh v zadnjih petih letih. Vremenska postaja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih je do 19. maja zabele┼żila vsega 238 mm padavin.┬áV┬áistem obdobju je┬áevapotranspiracija zna┼íala 334,5 mm, torej je primankljaj┬áod┬áza─Źetka leta zna┼íal ┼że 96,5 mm. Umirjen┬áuvod v leto je bil prekinjen 20. maja, ko nas je v ve─Źernih urah pre┼íla hladna fronta s prvo┬ámo─Źnej┼ío dnevno nevihto.

Anticiklonalna blokada Atlantika je odprla pot dolini hladnega zraka, ki se je iznad Skandinavije spustila vse do Sredozemlja. V naslednjih urah se bo v Sredozemlju poglobil ciklon, ki bo tekom no─Źi in jutri┼ínjega dne prinesel ┼íe kar nekaj padavin nad na┼íe kraje:

V popoldanskih urah je prek vzhodne Furlanije pihal ┼íibak do zmeren jugovzhodnik, ki je v srednjih plasteh obra─Źal v jugozahodnik do┬á50 vozlov. Z dotekanjem hladnega zraka v vi┼íinah v ve─Źernem ─Źasu, se je atmosfera destabilizirala, nevihte so nastale na konvergenci pri Benetkah in potovale proti severovzhodu. Dominantna nevihta, ki je potovala ob obali severovzhodne Bene─Źije, se je ob prihodu v ugodnej┼íe pogoje┬á v Furlaniji, izrazito okrepila.

Pogled na nevihto iz Grade┼ża:

Vse bolj organizirana nevihta s superceli─Źnimi zna─Źilnostmi je pridobivala na hitrosti in od Grade┼ża do Nove Gorice potrebovala vsega pol ure. Panorama nevihte z dobro razvitim ‘shelf cloud-om’ pri Gradi┼í─Źu ob So─Źi (Gradisca d’Isonzo):

Radarska slika ob 19:00 uri po lokalnem ─Źasu:

Preostale fotografije nevihte iz krajev Farra d’Isonzo, Vrtojba ter Selo v Vipavski dolini. Na Gori┼íko je prinesla mo─Źne nalive, ostalih posebnosti nismo zabele┼żili:

 

 

Viri:

Leto┼ínji maj prav gotovo spada med najhladnej┼íe in najbolj mokre v zadnjih letih. Povpre─Źna temperatura v Kojskem trenutno zna┼ía vsega 15,2┬░C (leta 2012 je bila 16,5┬░C, 2011 pa 18,2┬░C). Nekatere vremenske postaje so ta mesec ┼że presegle 300 mm padavin, s tem da je v drugi polovici meseca padlo okoli 150 mm v ve─Ź poslab┼íanjih. Letna kumulativa je v zgornjem Poso─Źju ┼że presegla 1000 mm. Obilna mo─Źa povzro─Źa sive lase predvsem sadjarjem, saj ─Źe┼ínje slabo dozorevajo, pokajo in gnijejo. V vinogradni┼ítvu je treba ┼íkropljenja pogosto ponavljati, saj velike koli─Źine padavin ┼íkropilno oblogo hitro sperejo. Nad na┼íe kraje v vi┼íinah vseskozi prodira hladen polarni zrak, posledica ─Źesar je nestabilno vreme s pogostimi padavinami, plohami in nevihtami.

Poslab┼íanja smo imeli 16. in 17. maja, ko je padlo v Gori┼íkih Brdih okoli 40 mm, v spodnji So┼íki dolini 55 mm, v zgornjem Poso─Źju pa med 60 in 75 mm. Veliko de┼żja je bilo tudi na obmo─Źju Kanalskega Kolovrata, saj je postaja na Koradi zabele┼żila kar 68,6 mm padavin. Prvi dan poslab┼íanja je ob ju┼żni advekciji pred hladno fronto ve─Źinoma zmerno de┼żevalo, medtem ko so se 17.5. pojavljale nevihte in mo─Źnej┼íi nalivi z jakostjo tja do 105,9 mm/uro (Korada ob 20:05). O poplavah pa so te dni poro─Źali iz okolice Vicenze v Bene─Źiji, kjer je lokalno padlo do 170 mm de┼żja. Vremenska postaja ‘Seren del Grapa’, 1326 m n.m.v. nad Montebelluno je zabele┼żila celo izjemnih 264,8 mm de┼żja. ┼áe ena hladna fronta nas je pre┼íla 19. maja. Nekaj neviht se je pojavilo predvsem v obalnem pasu Furlanije, v zahodni Sloveniji pa smo dobili mo─Źne nalive, padlo je tja do 10 litrov de┼żja.

Primerjava kumulative padavin v letih 2011, 2012 in 2013 na vremenski postaji Enomarket Kojsko do 28. maja 2013, na katerem lahko vidimo, da je letos doslej padlo ┼íe 2-krat toliko de┼żja kot lani:

Akumulacije padavin na vremenskih postajah v Bene─Źiji 16. maja:

20. maja se je dogajalo predvsem v popoldanskem ─Źasu, najprej z multiceli─Źno nevihto v Bene─Źiji ter Furlaniji med Trevisom in Udinami in kasneje s supercelico severno od Latisane. Nevihte so se zve─Źer raz┼íirile nad Zahodno Slovenijo, kjer so se obnavljale tja do 2:00 zjutraj. Imeli smo veliko grmenja in mo─Źnih razelektritev, na obmo─Źju med Solkanom in Lokvami je pono─Źi padala to─Źa, ki pa ve─Źje ┼íkode vendarle ni povzro─Źila. To─Źonosne so bile tudi popoldanske nevihte v Furlaniji. Nepotrjena poro─Źila iz Udin so govorila o 10 cm to─Źe na tleh, iz Venzone-ja (Gemona) pa so poro─Źali celo o prek 30 cm debeli odeji to─Źe. Koli─Źina padavin je bila po postajah zelo razli─Źna. V Gori┼íkih Brdih je padlo med 15 mm (Biljana) in 19,6 mm (Neblo) de┼żja, ponekod v Vipavski dolini pa so bile koli─Źine precej ve─Źje, recimo v Budanjah 31,4 mm. Dvodnevna kumulativa v Slapu (19. in 20. maj) je zna┼íala celo 63,2 mm. Nevihta linija je prek Furlanije nastala tudi 21. maja zve─Źer. Padavine smo bele┼żili predvsem v severnem delu Gori┼íkih Brd, kjer je padlo okoli 10 mm de┼żja, medtem ko v ju┼żnem delu padavin ni bilo.

Radarska slika multicelice 20. maja, ko se je okrepila in se pri─Źela pomikati proti kraju Codroipo v Furlaniji:

Multiceli─Źna nevihta, na prvi sliki nad Codroipom, ter na drugi nekaj kilometrov zahodno od Vidma (ura med 19:40 in 20:00):

Radarska slika z nevihto, ki je prinesla to─Źo na Trnovsko planoto in okolico:

Razelektritve 20. maja v ve─Źernem ─Źasu nad Vipavsko dolino, ter razelektritve v liniji nad Furlanijo 21. maja zve─Źer:

V zadnji dekadi maja je bil gotovo najbolj zanimiv 24. maj, predvsem zaradi ugodnih pogojev na severnem Jadranu, kjer so nastajale nevihte in nosile obilne padavine nad Furlanijo in na┼íe kraje. Ob obali hrva┼íke Istre je nastala mo─Źna tornadna supercelica. Tornado je bil viden z obale v mestu Novigrad. V nekaj urah je pri nas padlo precej de┼żja. Postaje v Gori┼íkih Brdih so bele┼żile med 39,8 mm (Vipol┼że) in 56,6 mm (Kojsko) padavin.

Radarska slika tornadne supercelice nad severnim Jadranom z vidnim hook echom ter obilne padavine nad Goriškimi Brdi:

Nevihte so nastajale ┼íe popoldne, ko je bilo nad morjem zahodno od Grade┼ża opaziti ┼íe eno ┼íibkej┼ío supercelico, ki je kasneje ob prihodu na obalo oslabela in pre┼íla v multicelico. Ta je potovala v smeri SV vse do Nove Gorice in nato kon─Źala svojo pot v Vipavski dolini:

25. maja se je na severnem Jadranu zadr┼żevalo sredi┼í─Źe ciklona. ─îez dan in zve─Źer so se pojavljale plohe. 26. maja je vreme ostajalo nestabilno. Prek Furlanije je ponovno nastala nevihtna linija s supercelico v jugovzhodni Bene─Źiji. Nekaj fotografij tega dogodka najdete na tej POVEZAVI.

Tudi v preostalih dveh dneh meseca maja pri─Źakujemo nestabilno vreme, kateremu zaenkrat ni videti konca niti v za─Źetku junija. Spremljajte nas ┼íe naprej, za sprotna poro─Źila o dogajanju na terenu nas spremljajte na na┼íi Facebook strani.

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin