Tag: primorska

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Obdobja vro─Źega vremena leto┼ínje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osve┼żitev in skrbijo za primerno namo─Źenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer su┼ía letos mo─Źno pritiska, smo v Gori┼íkih brdih povpre─Źno namo─Źeni. Dolgoletno povpre─Źje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od za─Źetka leta do konca julija zna┼ía 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povpre─Źje 856 mm. V leto┼ínjem letu je padlo do 11.7. ┼że 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prina┼íal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sonda┼ża je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti ve─Źeru in tik pred fronto lokalno ┼íe veliko vi┼íja. Jugovzhodnik pri tleh je vi┼íje povijal v mo─Źan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj mo─Źnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo polo┼żaj fronte:

 

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 12z. Kot je iz sonda┼że razvidno, je bila atmosfera dokaj vla┼żna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledi─Źno je bila nevarnost mo─Źnej┼íih sunkov vetra in debelej┼íe to─Źe ob nevihtah manj┼ía:

Preko dneva so se mo─Źne superceli─Źne nevihte z debelo to─Źo pojavljale predvsem na ┼átajerskem, mo─Źnej┼íi nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Poso─Źju. Najve─Ź padavin so zabele┼żile postaje na obmo─Źju Sedla v ┼żlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm de┼żja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Bene─Źijo od zahoda dosegel ob┼íiren MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v ve─Źernih urah dosegla ju┼żno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena mo─Źnej┼ía nevihta potovala ob jugovzhodni obali Bene─Źije, a je oslabela. Nova mo─Źna nevihta je nastala ju┼żno od Vidma in ┼że v kakih 20 minutah dosegla Gori┼íka brda. Nevihto so spremljali predvsem mo─Źni nalivi ter zmeren nevihtni pi┼í. Vremenska postaja v Kojskem je zabele┼żila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala superceli─Źne lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je ┼ílo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje pre┼íla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na ┼ítiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Gori┼íkih brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Gori┼íkimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27┬░C, ob prehodu nevihte je padla na 20┬░C. Zrak je bil prek dneva zelo vla┼żen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosi┼í─Źa se je cel dan gibala okoli 21┬░C. Obilica vlage je pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nastanek mo─Źnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Mo─Źan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je zna┼íal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu So┼íke doline so v nevihti padle slede─Źe koli─Źine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banj┼íice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipol┼że

┼áe analiza koli─Źin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Ve─Źji del ju┼żne Slovenije je ostal prakti─Źno brez kapljice:

Viri:

Leto┼ínji junij je med najtoplej┼íimi v zadnjem desetletju. Vro─Źinski val med 16. in 24. junijem sicer severni Primorski ni prinesel rekordnih temperatur, zaradi zelo visoke zra─Źne vlage. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko smo zabele┼żili le tri vro─Źe dni s temperaturo nad 30┬░C. Najvi┼íja izmerjena temperatura je zna┼íala 32,1┬░C 24.6. V tem obdobju smo imeli tudi dve tropski no─Źi s temperaturo nad 20┬░C, najvi┼íji minimum je bil zabele┼żen prav tako 24.6. pri 22,7┬░C. Sopara se je iz dneva v dan, tekom vro─Źinskega vala stopnjevala. Najvi┼íja rosi┼í─Źa smo izmerili v dneh 23. in 24.6., ko so presegla 23┬░C.

Visoka rosi┼í─Źa so pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nevihte. 25.6. je na┼íe kraje pre┼íla dolina z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Nevihte so imele na voljo med 1500 do 3000 J/kg CAPE-a, 30 vozlov DLS-ja ter okoli 100 m2/s2 SREH 0-3 km.

Karta vetra in geopotencialov na 500 hPa z vidno vi┼íinsko motnjo zahodno od Slovenije (levo) ter analiza polo┼żajev vremenskih front nad Evropo ob 12z z vidno fronto, ki se pomika prek ozemlja Slovenije (desno):

 

Nevihte so se za─Źele pojavljati ┼że v jutranjih urah, mo─Źan naliv z nekaj zrni sodre je zajel dele So┼íke doline v ob─Źini Kanal ob So─Źi. Kasneje je nekaj mo─Źnih neviht nastalo severozahodno od kraja Pordenone v Furlaniji, od koder so poro─Źali o to─Źi debeline 8 do 10 cm ter o mo─Źnih nalivih.

Pogled na superceli─Źno nevihto pri kraju Fontanafredda, severozahodno od Pordenone-ja v Furlaniji:

Ve─Ź o tem dogodku: TO─îA, POPLAVE

Nato je ob hladni fronti nastala nevihtna linija (squall line), ki je hitro potovala proti vzhodu. Posamezni deli linije so na radarju kazali lo─Źne odboje (bow echo). V teh delih linije so bili zabele┼żeni najmo─Źnej┼íi sunki vetra v kombinaciji z mo─Źnimi nalivi (downburst).

Animacija radarske slike (klik na sliko za animacijo):

Nevihta je severno Primorsko dosegla okoli 11:10 po lokalnem ─Źasu. Najmo─Źnej┼íe sunke vetra so zabele┼żile vremenske postaje v Kojskem, na Kovku, v italijanski Gorici ter v Biljani:

  • 114,3 km/h Kojsko
  • 113,0 km/h Kovk
  • 112,0 km/h Gorica
  • 106,9 km/h Biljana

Ostale postaje niso bele┼żile hitrosti nad 100 km/h, ─Źeprav je lokalno marsikje pihalo ┼íe veliko mo─Źneje, po ┼íkodi sode─Ź:

  • 85,3 km/h Dolgi Laz (S Banj┼íka planota)
  • 82,1 km/h Nova Gorica (amaterska)
  • 78 km/h Deskle
  • 67 km/h Gorenje Polje – Anhovo
  • 60,8 km/h Morsko

Najve─Ź ┼íkode zaradi nevihtnega pi┼ía je bilo v So┼íki dolini, kjer je relief ┼íe dodatno potenciral u─Źinke downbursta. Predvsem je ┼ílo za podrta drevesa, v Kanalu ob So─Źi je odkrilo streho na enemu od blokov, po┼íkodovani sta bili strehi ┼íe na enem bloku in na ┼íoli. Odkrilo je tudi streho ┼íole v Kalu nad Kanalom. Najve─Ź ┼íkode na rastju (beri: podrtih dreves) je prav v So┼íki dolini, vi┼íje proti Banj┼íki planoti in v Gori┼íkih brdih je take ┼íkode manj. Mo─Źno je bila prizadeta tudi Gori┼íka. Nekaj fotografij iz Gorice je na spodnji povezavi:

POSLEDICE NEURJA V GORICI

Pogled na nevihtno linijo pri kraju Porpetto v Furlaniji (levo) ter pri Vipavi (desno):

 

Prihod linije na Gori┼íko je zabele┼żila web kamera v Biljah:

 

Neposredno po nevihti so podrta drevesa ovirala promet na ve─Ź regionalnih in lokalnih cestah. Drevo je padlo na cesto pri vodnem zajetju Mrzlek na cesti Solkan – Plave, ter na cesto Plave – Vrhovlje (slika levo). Promet je bil oviran tudi na lokalni cesti v Anhovem (slika desno):

 

Veter je odkril streho bloka v Kanalu ob So─Źi ter po┼íkodoval del plo─Źevinaste strehe na ┼íoli. Veliko nevarnost so predstavljali lete─Źi deli ostre┼íja, ki so po pri─Źevanju prebivalstva med drugim pristali tudi na balkonih in v sobah stanovanj:

 

Veter je podrl tudi stoletne ciprese, ki so bile posajene v prvi svetovni vojni. Na mestu, kjer danes stoji blok, je bilo neko─Ź voja┼íko pokopali┼í─Źe:

 

┼ákoda je nastala tudi na avtomobilih. Pred blokom, kateremu je odneslo streho, sta bili po┼íkodovanji dve vozili, ┼íe eno je bilo po┼íkodovano nekoliko naprej po ulici. Slednje, ┼ílo naj bi za karavana, je veter potiskal po parkiri┼í─Źu do bre┼żine, ─Źez katero je nato padlo na bok. Zanimiva, sicer nepreverjena zgodbica, ki daje vedeti, da hitrosti vetra vsekakor niso ble zanemarljive:

 

Poglejmo, kako je prehod fronte zabele┼żila vremenska postaja Enomarket Kojsko. Temperatura je padla za 7┬░C, rosi┼í─Źe pred nevihto se je gibalo okoli 20┬░C:

 

Postaja je zabele┼żila po dosedanjih podatkih, najmo─Źnej┼íi sunek vetra na severnem Primorskem. Pihnilo je s 114,3 km/h, kar je tudi letni rekord na tej lokaciji. Visoka je bila tudi povpre─Źna hitrost vetra v obdobju najmo─Źnej┼íih sunkov, saj je dosegla 80 km/h:

 

Smer vetra in jakost padavin. Postaja je zabele┼żila Max RR pri 239,8 mm/h. ┼áe mo─Źnej┼ía intenziteta nalivov je bila dose┼żena na nekaterih drugih postajah, recimo na Koradi kar 812,8 mm/h.

 

Zanimiv je tudi podatek o zra─Źnem tlaku ob prehodu nevihtne linije. Mo─Źan veter je povzro─Źil velike skoke zra─Źnega pritiska, na postaji v Kojskem kar za 5 hPa:

Koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini:

37,6 mm Korada
32,0 mm Gorenje Polje – Anhovo
30,5 mm Deskle
24,6 mm Paljevo
21,3 mm Dolgi Laz
17,8 mm Kozana
17,0 mm Kojsko
16,0 mm Šlovrenc
9,4 mm Vipol┼że
7,6 mm Biljana
5,8 mm Višnjevik
4,2 mm Neblo

Poro─Źili o ekstremnih vremenskih dogodkih na prizadetem obmo─Źju (Estofex Storm forecast). Podrobnej┼ío analizo dobite v arhivu napovedi (klik na sliko):

Glede na obete s padavinami za ta mesec ┼íe nismo zaklju─Źili. Prav nasprotno, v sredo se na┼íim krajem pribli┼ża globoka dolina s hladnim zrakom. Na┼í polo┼żaj na jugozahodnem robu doline, pod mo─Źnim in vla┼żnim jugozahodnikom v vi┼íinah, obeta obilne padavine na obmo─Źju Furlanije in Poso─Źja v sredo in ─Źetrtek. Pojavljale se bodo lahko mo─Źnej┼íe nevihte. Karta vetra in vi┼íine ploskve 500 hPa z vidno globoko dolino nad zahodno Evropo in mo─Źnim jugozahodnim tokom nad na┼íimi kraji (levo) ter ENS-i GFS-ja, ki prikazujejo obilne padavine med sredo in ─Źetrtkom (28., 29.6.) ter ohladitvijo v nadaljevanju (desno):

 

De┼ż z nevihtami gre pri─Źakovati tudi v Gori┼íkih brdih, zato se priporo─Źa, da pri za┼í─Źiti vinske trte uporabljamo mo─Źilo NU-FILM, ki zmanj┼ía efekt izpiranja. Proti peronospori uporabljamo polsistemike, kot so ACROBAT MZ v odmerku 2,5 kg/ha, ali CYMBAL v odmerku 0,25 kg/ha, slednjemu dodajamo ┼íe PENNCOZEB v odmerku 2 kg/ha. Proti oidiju uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha, ali COLLIS v odmerku 0,4 L/ha. Slednji deluje tudi proti botritisu, zato se posebej priporo─Źa pred zapiranjem grozdov. Sistemi─Źni komponenti dodamo ┼íe 3 – 4 kg/ha mo─Źljivega ┼żvepla. Do 2.7. moramo opraviti v vseh vinogradih obvezno zatiranje ameri┼íkega ┼íkr┼żatka. Ve─Ź o tem na strani KGZ Nova Gorica.

V ekolo┼íki pridelavi vinske trte nadaljujemo ┼íkropljenja s kombinacijo PREVIEN BIO 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 26% 2 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO 6 kg/ha, ali mo─Źljivo ┼żveplo 4 kg/ha. Proti ameri┼íkemu ┼íkr┼żatku uporabimo stredstva na osnovi piretrina.

Viri:

Page 1 of 1712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin