Tag: pridelava

┼áesti dan v juniju je dodobra zalil ┼żejne bri┼íke gri─Źe. Najve─Ź padavin smo si obetali v ve─Źernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred to─Źo iz predfrontalnih neviht. ┼Że pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila superceli─Źne lastnosti in za─Źela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Gori┼íkim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. To─Źa je padala med de┼żjem na obmo─Źju Nebla, Fojane in Vipol┼ż. Poro─Źila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o ve─Źji ┼íkodi ne poro─Źajo. Nevihta je bila na pogled ena lep┼íe strukturiranih v na┼íih krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnej┼íih fazah, ko se je nevihta pribli┼żala Brdom, so postale lepo vidne vse tipi─Źne strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je mo─Źan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po po┼íevni de┼żni zavesi:

 

Nadaljnje pribli┼żevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo mo─Źan vtis. Na sliki desno je bli┼żnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vle─Źe nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je pre┼íla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokon─Źno zamrle.

Pozno popoldne in zve─Źer ob prehodu hladne fronte so se ┼íe pojavljale ┼ítevilne nevihte z mo─Źnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, najve─Ź padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje ju┼żneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipol┼że
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosi┼í─Źa, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske superceli─Źne nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale ┼íkropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je ┼że odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemi─Źne fungicide, ki imajo sposobnost hitrega preme┼í─Źanja po rastlini. Priporo─Źa se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in mo─Źljivim ┼żveplom (3 – 4 kg/ha). ─îe smo triazole ┼że uporabljali pri predhodnih ┼íkropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za bolj┼ío razporeditev sredstva po listni povr┼íini priporo─Źamo uporabo mo─Źil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa ┼íkropilno brozgo in s tem pove─Źa u─Źinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekolo┼íki pridelavi obnovimo ┼íkropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za za┼í─Źito va┼íega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

V letu 2013 so vinogradniki, ki so vklju─Źeni v ekolo┼íko pridelavo, imeli te┼żave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih koli─Źinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru za┼í─Źitnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasi─Źne pripravke na osnovi bakra in ┼żvepla, ki so dovoljeni v ekolo┼íki pridelavi. Leto 2014 se ni za─Źelo ni─Ź bolje, saj u─Źinkovitih sredstev, kot so Komar─Źkov ekstrakt, Frutogard, ali Ulmasud, preprosto ni ve─Ź. Na sre─Źo je na slovenskem tr┼żi┼í─Źu v leto┼ínjem letu pri┼ílo do registracije nekaterih novih sredstev za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu, kar nam daje upanje, da bo varstvo rastlin poslej spet nekoliko la┼żje in predvsem manj obremenjujo─Źe do okolja, saj gre za sredstva na osnovi rastlinskih ekstraktov ter ekstraktov alg, ki spodbujajo sistemsko odpornost rastlin. Za la┼żje razumevanje mehanizma delovanja spro┼żene sistemske odpornosti, bomo v pri─Źujo─Źem ─Źlanku najprej spoznali princip teh procesov v rastlini, nato predstavili nova sredstva in si na koncu pogledali ┼íe nekaj rezultatov poljskih poskusov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v Italiji.

1. ODPORNOST RASTLIN PROTI BOLEZNIM

┼átevilne rastline se odzovejo na napad patogena, ali ┼íkodljivca s proizvodnjo snovi, ki zmanj┼íajo, ali prepre─Źijo nadaljnje napade ┼íkodljivca. Do odziva pride tako v napadenem organu rastline (lokalni odziv), kot v oddaljenih, ┼íe nenapadenih delih rastline (sistemi─Źni odziv). Lo─Źimo dva tipa odpornosti rastlin, pasivno odpornost ter aktivno odpornost.

1.1. PASIVNA ODPORNOST

Pasivna odpornost, ali aksenija je princip onemogo─Źanja parazita ┼íe preden ta dospe v rastlino, ─Źe pa ┼że, se v rastlini ne more razvijati. Temelji na histolo┼íkih in kemi─Źnih lastnostih tkiv, kot so mehani─Źne lastnosti celi─Źnih sten, ali prisotnost kemi─Źnih substanc z antimikrobnim delovanjem.

1.1.1. OBRAMBNE STRUKTURE

– debelina in kakovost vo┼í─Źene prevleke: Vo┼í─Źena prevleka prepre─Źuje oblikovanje vodnega filma na listih in plodovih, v katerem bi parazit lahko kalil (glive), ali se razmno┼żeval (bakterije),
– struktura epidermalnih celi─Źnih sten: Debelina in ┼żilavost zunanjih celi─Źnih sten epiderme (debelina kutikule) pove─Źa odpornost na oku┼żbo patogenov, ki neposredno prodirajo v gostitelja,
– velikost, lokacija in oblika listnih re┼ż: Listne re┼że so vstopno mesto za nekatere patogene. Bolj odporne so rastline, ki imajo manj listnih re┼ż, ali so te bolj zaprte, ali se odpirajo bolj pozno v dnevu,
– prisotnost tkiv, ki jih sestavljajo celice z debelo celi─Źno steno: So posebna tkiva, katerih celice imajo debelej┼ío celi─Źno steno, npr. ksilem in sklerenhimske celice, ki prepre─Źujejo ┼íirjenje patogena preko ┼żil (primer: listne pege, omejene z listnimi ┼żilami).

1.1.2. KEMI─îNE SNOVI

– inhibitorji, ki jih izlo─Źajo rastline v okolico: So toksi─Źni eksudati, najve─Źkrat na listih razli─Źnih rastlin, ki prepre─Źujejo kalitev spor gliv, ─Źe je njihova koncentracija dovolj visoka (vpliv de┼żja),
– inhibitorji, prisotni v rastlinskih celicah ┼íe pred oku┼żbo: So snovi, ki pove─Źujejo odpornost (fenolne substance, tanini, kinoni, ma┼í─Źobnim kislinam podobne snovi – dieni v celicah mladih plodov, listov in semen. Zaradi njih so mlada tkiva pogosto odporna na oku┼żbe proti dolo─Źenim boleznim). Ve─Źina na┼ítetih snovi inhibira hidroliti─Źne encime patogenov (npr. pektinaze),
– saponini: Prepre─Źujejo oku┼żbe gliv, katere nimajo encimov saponiaz,
– nekateri rastlinski proteini: Inhibirajo proteinaze in hidroliti─Źne encime patogenov.

1.2. AKTIVNA ODPORNOST

Ji re─Źemo tudi inducirana strukturna in biokemi─Źna odpornost. Nastane kot posledica obrambnih reakcij rastline (imunitetne reakcije). Patogeni izlo─Źajo razli─Źne substance (glikoproteini, ogljikovi hidrati, ma┼í─Źobne kisline, peptidi). Nekatere od teh snovi rastlina prepozna. Takim snovem re─Źemo signalne snovi, ali elicitorji, ki v rastlini spro┼żijo reakcijo, oziroma odziv.

1.2.1. ELICITORJI

Mesta receptorjev za elicitorje niso popolnoma znana, nekateri so na, ali v celi─Źni membrani, drugi v sami rastlinski celici. Pri prepoznavi elicitorja se v rastlini spro┼żijo biokemi─Źne in strukturne reakcije, pride do aktivacije obrambnih mehanizmov v celicah. Le ti se lahko prena┼íajo tudi na sosednje celice.

1.2.2. INDUCIRANA STRUKTURNA OBRAMBA

1.2.2.1. CITOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

– citoplazmati─Źne reakcije: Se spro┼żijo v primeru slabo virulentnih parazitov, ki dolgo ─Źasa parazitirajo neko celico. Tedaj pride do strukturnih sprememb v celicah (razpada organelov, granulacije citoplazme) in s tem do propada patogena in prepre─Źitve njegovega ┼íirjenja.
– spremembe v strukturi celi─Źne stene: Poznamo ve─Ź mehanizmov. Oblikovanje vlaknatega materiala na zunanji strani celi─Źne stene, ki obkro┼żi in ujame patogena ter ga s tem onemogo─Źi, nato odebelitev celi─Źnih sten ter oblikovanje kalozne papile na notranji strani celi─Źne stene, katera popravlja po┼íkodbe, ki jih povzro─Źi patogen…

1.2.2.2. HISTOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

Listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev – abscizijska plast

– oblikovanje plutaste plasti: Ta prepre─Źuje ┼íirjenje patogena ter prepre─Źuje pretok hranil in vode, tako patogen ostane brez hrane,
– oblikovanje abscizijske plasti med oku┼żenim in zdravim tkivom, pri ─Źemer oku┼żeno tkivo izpade. Ta pojav poznamo pri listni lu─Źnji─Źavosti ko┼í─Źi─Źarjev, kjer oku┼żeni deli tkiva izpadajo, listi dobijo videz prestreljenosti,
– oblikovanje til v ksilemu: Tile so pove─Źani protoplasti sosednjih ┼żivih celic, ki se vrastejo v ksilemske cevi in jih zama┼íijo. S tem je prepre─Źena ┼íiritev patogena po rastlini. Princip poznamo tudi pri vinski trti, pri boleznih lesa (eska, phaeotraheomikoza), kjer patogeni naseljujejo prevodni sistem rastline.
– gumoze: So tvorbe okoli ran in drugih po┼íkodb (pogoste pri ko┼í─Źi─Źarjih). Imajo podoben u─Źinek kot plutovinasta plast, saj izstradajo patogena.

1.2.3. INDUCIRANA BIOKEMI─îNA OBRAMBA

1.2.3.1. PREOB─îUTLJIVOST, ALI HIPERSENZIBILNOST

Je postinfekcijska obrambna reakcija, zna─Źilna za nekompatibilen odnos med patogenom in rastlino. Takoj po oku┼żbi pride do propada celice in v─Źasih tudi okoli┼íkih celic. Nastane nekroza, parazitu zmanjka hrane in propade (abortacija oku┼żbe). Reakcijo izzovejo signalne snovi (elicitorji). Gre za izrazito lokalno obrambno reakcijo.

1.2.3.2. OJA─îITEV CELI─îNIH STEN GOSTITELJA Z RAZNIMI MOLEKULAMI

Gre za prepre─Źevanje udora patogenov v rastlinsko celico z oblikovanjem kaloz (glikoproteini), fenolnih spojin (lignin, suberin) in mineralnih snovi (kalcij, silikon). Te snovi tvorijo kompleksne polimere, ki se povezujejo v nerazgradljive snovi v celi─Źni steni in prepre─Źujejo ┼íirjenje patogenov.

1.2.3.3. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – s patogenezo povezani proteini – PR proteini

So proteini, ki so strupeni za patogene glive. V rastlini so stalno prisotni v manj┼íih koncentracijah, po oku┼żbi pa se njihova koncentracija mo─Źno pove─Źa. Nahajajo se v medceli─Źnem prostoru in v celicah samih. So izredno kisli, ali izredno bazi─Źni, zelo topni in reaktivni. Kot primere lahko navedemo ├č-1,3-glukanaze, hitinaze, lizocime, peroksidaze, PR-1 proteine, proteinaze, s cisteinom, ali glicinom bogate beljakovine, inhibitorje proteinaz. Pove─Źanje proizvodnje PR proteinov spro┼żijo signalne snovi, kot so: salicilna kislina, etilen, ksilanaza, polipeptidni sistemin, jasmonska kislina… PR proteini izkazujejo mo─Źno antiglivi─Źno in antimikrobno aktivnost, saj inhibirajo oblikovanje spor, krepijo stene rastlinskih celic, oblikujejo papile, razgrajujejo celi─Źne stene nekaterih patogenih gliv (├č-1,3-glukanaza, hitinaza), lizocimi razgrajujejo celi─Źne stene bakterij, itd.

1.2.3.4. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – fitoaleksini

Fitoaleksini so toksi─Źne antimikrobne substance, ki se oblikujejo v znatnih koli─Źinah samo ob stimulaciji (po┼íkodbe patogenov, kemi─Źne po┼íkodbe, fizikalne po┼íkodbe).

1.2.4. LOKALNO IN SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST

1.2.4.1. LOKALNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (LAR)

Je odpornost, ki se izra┼ża na mestu oku┼żbe. Kot primer lahko navedemo oblikovanje 1 – 2 mm cone okoli pege na listu, v kateri ni drugih peg. Tudi ostale pege v bli┼żini so manj┼íe. S tem se zmanj┼ía mo┼żnost su┼íenja listov.

1.2.4.2. SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (SAR)

─îe mlade rastline oku┼żimo z nekim patogenom, so nato ┼íe nekaj ─Źasa odporne proti ┼ítevilnim drugim patogenom. V tem primeru signalne molekule (salicilna kislina, dikloroizonikotinska kislina, arahidonska kislina) spro┼żijo delovanje SAR genov, kateri oblikujejo snovi z antimikrobnim u─Źinkom, ali snovi, ki delujejo v zvezi z antimikrobnimi proteini (├č-1,3-glukanaza, hitinaza, PR proteini). Sistemsko pridobljeno odpornost lahko tudi umetno induciramo z nekaterimi pripravki za varstvo rastlin in prav taka sredstva bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Gre za sredstva italijanskega proizvajalca Fertenia, ki so v sosednji Italiji (Abruzzo, Toskana, Bene─Źija, Furlanija) ┼że v ┼íiroki uporabi in dajejo dobre rezultate. Na slovenskem tr┼żi┼í─Źu so se v letu 2014 pojavila prvi─Ź. Preizkus njihove u─Źinkovitosti bo letos potekal tudi na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Nekatera izmed njih so registriana za uporabo v ekolo┼íki pridelavi vinske trte, sadja in zelenjave, spet druga za uporabo v integrirani pridelavi.

2. PROIZVODI PODJETJA FERTENIA

So sredstva za krepitev naravne odpornosti rastlin po principu aktivne odpornosti, oziroma sistemi─Źno pridobljene odpornosti. Delujejo kot signalne snovi, ki pospe┼íujejo tvorbo fitoaleksinov ter PR proteinov. Hkrati vplivajo na oja─Źitev rastlinskih celi─Źnih sten z razli─Źnimi mehanizmi delovanja.

previen2.1. PREVIEN IN PREVIEN BIO

Sta sredstvi, po sestavi iz rastlinskih ekstraktov rastlin Quillaja saponaria, Salvia officinalis, Potentilla erecta, Aloe vera, izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum), ekstraktov propolisa, glutationa (znan antioksidant), peptidov, saponinov, salicilne kisline naravnega izvora, oligosaharidov, lipidov, abscizinske kisline, terpenov in kinonov. Na┼ítete snovi spodbujajo sistemi─Źno pridobljeno odpornost rastlin, saj stimulirajo tvorbo fitoaleksinov in PR proteinov, ki delujejo antimikrobno. PREVIEN je bogat tudi z minerali (fosfor, silicij) in vpiva na odebelitev celi─Źnih sten listne povrhnjice.

2.1.1. U─îINKI

Sredstvi poskrbita za foliarno prehrano rastlin, krepitev rastlin (debelej┼ía listna ploskev), aktivacijo SAR, nadzor rasti, celjenje po┼íkodb (glutation, saponin, tanini) ter omogo─Źa uporabo ni┼żjih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev in s tem manj┼íi negativen vpliv le teh na okolje.

2.1.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

– od brstenja do formiranja jagod sredstvo uporabljamo na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi v odmerku 250 ml/100l vode,
– od faze debeljenja jagod na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji z bakrenimi pripravki.

Sredstvo ima kisel pH, zato se ne me┼ía s sredstvi z bazi─Źnim pH-jem. PREVIEN BIO je registriran za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu. Sredstvi nimata karence.

fertizolfo2.2. FERTIZOLFO BIO

Je sestavljen iz izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum, Sargassum ssp.), elementarnega ┼żvepla, organskega du┼íika (peptidi, aminokisline) s hitro sposobnostjo penetracije v rastline, alginatov, ogljikovih hidratov, giberlinov, avksinov, betainov in citokininov. Poleg teh vsebuje tudi rastlinska olja, ki izbolj┼íajo omo─Źenost rastlin in obstojnost sredstva na njih.

2.2.1. U─îINKI

– skrbi za prehrano in krepitev rastlin,
– aktivira sistemi─Źno pridobljeno odpornost,
– omogo─Źa hitro absorpcijo ┼żvepla, saj se 90 % razpolo┼żljivega ┼żvepla v rastlino vsrka ┼że v 4 – 6 urah. S tem je delovanje ┼żvepla izbolj┼íano,
– deluje antimikrobno, antioksidativno in vpliva na hitrej┼íe celjenje po┼íkodb.

2.2.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

Sredstvo uporabljamo v odmerku 400 – 500 g/hl. ─îe ga uporabljamo samostojno, izvajamo ┼íkropljenja na 7 do 8 dni, v kombinaciji z drugimi pripravki pa na 14 dni. Sredstvo je registrirano za uporabo v ekolo┼íki pridelavi.

dinamico2.3. DINAMICO IN DINAMICO MICRO

Sestavljena sta iz rastlinskih ekstraktov (Hedera helix, Potentilla erecta, Aloe vera, Yucca schidigera, Quillaja saponaria), ekstrakta propolisa, silicijevega dioksida topnega v vodi ter kalijevega oksida topnega v vodi. Priporo─Źa se za uporabo v letih, ko je pritisk bolezni ve─Źji. DINAMICO MICRO vsebuje ┼íe baker (Cu) topen v vodi in v obliki kelata EDTA, mangan (Mn) v istih oblikah kot baker ter cink (Zn), prav tako v istih oblikah kot baker.

2.3.1. U─îINKI

Pove─Źujeta odpornost rastlin v stresnih pogojih (su┼ía, visoke temperature, nizke temperature). Vpliva na odebelitev listne ploskve in s tem pove─Źuje odpornost na bolezni, pospe┼íuje fotosintezo in pove─Źuje vsebnost sladkorjev. Mo┼żna je uporaba v ekolo┼íki pridelavi. Omogo─Źata uporabo ni┼żjih odmerkov FFS ter nimata karence.

2.4. SAVECROP

Po sestavi je 10 % iz rastlinskih ekstraktov (terpeni, disaharidi – traheloza, ki prepre─Źuje zmrzovanje vode, polilignikarbonska kislina, kalcijev oksid topen v vodi in magnezijev oksid topen v vodi).

2.4.1. U─îINKI

Je sredstvo, ki pove─Źa odpornost rastlin na poletne su┼íe in spomladanske zmrzali. Ob pozebah prepre─Źuje zmrzovanje vode v celicah in prevodnemu sistemu. Ob su┼íi zni┼żuje transpiracijo rastlin tako, da v rastlini pove─Źa koncentracijo prolina, betaina in polisaharidov, ki delujejo antistresno ter na rastlinah ustvari para prepustni film, ki omejuje izgubo vode skozi liste. Rastline ┼í─Źiti kemi─Źno in mehansko, zato morajo biti rastline za primeren u─Źinek dobro pokrite s sredstvom. Omogo─Źa tudi hitrej┼íe okrevanje rastlin po pozebi, za┼í─Źito cvetov pred pozebo ter dalj┼íe skladi┼í─Źenje plodov, ─Źe ga uporabljamo v kombinaciji s pripravkom SILICAL.

2.4.2. NA─îIN UPORABE

Preventivno ga uporabljamo v odmerku 1,3 – 1,5 l/ha. Padavine po aplikaciji zmanj┼íujejo njegovo u─Źinkovitost, zato je v takem primeru potrebna ponovna aplikacija.

2.5. FITOFOL P

Po sestavi gre za foliarno gnojilo na osnovi fosfitov. Sredstvo sicer ni primerno za uporabo v ekolo┼íki pridelavi, vendar je zaradi ugodne cene prav, da ga omenimo. Uporabljamo ga v odmerkih 250 – 350 g/hl v 2 – 3 tretiranjih takoj po odganjanju. Na voljo je ve─Ź proizvodov v kombinaciji s ┼íe drugimi hranili:

– P/K (20-30) – uporaba v cvetenju, dozorevanju in pri koreninjenju
– P/Mg (26-6) – pri pomanjkanju magnezija, pospe┼íuje fotosintezo
– PK/Mn (30-7-4) – pri pomanjkanju mangana
– P/Ca (22-8) – umirjanje prebujne rasti, antimikrobno delovanje
– P/Cu (20-5)
– P/Zn (34-10)
– P/Zn-Mn (20-3-2) – cink in mangan v obliki kelata EDTA

3. POLJSKI POSKUSI SREDSTEV FERTENIA

V Italiji so bili s sredstvi proizvajalca FERTENIA v letih 2011, 2012 in 2013 opravljeni ┼ítevilni poskusi u─Źinkovitosti sredstev proti glavnima boleznima vinske trte, peronospori (Plasmopara viticola) ter oidiju (Uncinula necator). V letih 2011 in 2012 je bil pritisk teh bolezni nizek, sredstva so kazala dobro u─Źunkovitost, v dolo─Źenih primerih celo 100 %, zato bomo te rezultate poskusov na tem mestu izpustili. Ogledali si bomo rezultate poskusov v letu 2013, ko je bil pritisk peronospore in oidija zelo velik. Tako bomo dobili najbolj┼ío sliko u─Źinkovitosti teh sredstev.

3.1. OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)

Poizkus je potekal v kraju Pianella (PE) v italijanski pokrajini Abruzzo na sorti vinske trte Montepulciano. Prvo ┼íkropljenje je bilo opravljeno 8. maja, zadnje 19. julija. Skupno je bilo opravljenih 6 tretiranj. Poskus je bil zasnovan v 4 naklju─Źnih blokih s po 6 rastlinami na posamezen blok.

3.1.1. ŠKROPILNI NAČRTI

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIZOLFO BIO na 8 – 10 dni v odmerkih 3 kg/ha in 4 kg/ha
3. tretiranje: tebukonazol + ┼żveplo (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 2,2 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)
4. tretiranje: miklobutanil (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 1,5 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)

Poraba vode je zna┼íala 800 – 1000 l/ha.

3.1.2. REZULTATI

Pregledalo se je 50 grozdov/parcelo iz trsov na sredini posamezne parcele. Preverjalo se je ┼íirjenje bolezni (% napadenih grozdov) ter intenziteto napada (% oku┼żenih jagod).

3.1.3. VREMENSKE RAZMERE TER PRITISK BOLEZNI

Pomlad in zgodnje poletje sta bila de┼żevna in podpovpre─Źno topla. Pritisk bolezni je bil nizek. V drugem tednu junija so se temperature dvignile, pri┼ílo je do primarnih oku┼żb z oidijem vinske trte. V za─Źetku junija je bil razvoj bolezni po─Źasen, nato pa se je virulentnost do konca meseca mo─Źno pove─Źala.

3.1.4. REZULTATI POSKUSOV

– oku┼żb na listih ni bilo
– u─Źinkovitost na grozdju na dan 30. junij 2013:

tretiranje 1: % napadenih grozdov: 49,4 % oku┼żenih grozdov; % oku┼żenih jagod: 36,2 %
tretiranje 2: % napadenih grozdov: 8,6 % (82,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 6,6 % (81,7 % u─Źinkovitost)
tretiranje 3: % napadenih grozdov: 2,7 % (94,5 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,9 % (94,7 % u─Źinkovitost)
tretirnaje 4: % napadenih grozdov: 1,2 % (97,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,4 % (96,1 % u─Źinkovitost)

3.2. PERONOSPORA VINSKE TRTE (Plasmopara viticola)

Poskus je potekal v istem kraju v pokrajini Abruzzo na sorti Montepulciano. Zasnova poskusa je bila podobna tisti pri oidiju, le da so bile na blok napravljene le 3 ponovitve.

3.2.1. ŠKROPILNI NAČRTI

Opravljena so bila 4 razli─Źna tretiranja, v 2. in 3. so bili uporabljani proizvodi Fertenia samostojno, oziroma v kombinaciji s klasi─Źnim sredstvom, 4. trteiranje je klasi─Źno.

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIRAME 30 (8 aplikacij na 10 dni; 3 l/ha in 2 l/ha)
3. tretiranje: PREVIEN BIO + RIDOMIL GOLD (8 aplikacij na 10 dni; 2,5 l/ha in 1,25 kg/ha)
4. tretiranje: FOSETIL-AL + MANKOZEB (1 aplikacija na 10 dni, 1,25 in 2 kg/ha)
FOSETIL AL + BROCANTITE (1 aplikacija na 10 dni, 5 kg/ha)
METALAKSIL + MANKOZEB (2 aplikaciji na 10 dni, 2,5 kg/ha)
METALAKSIL + BAKROV HIDROKSID (1 aplikacija na 10 dni, 4,5 kg/ha)
CIMOKSANIL + BROCANTITE (2 aplikaciji na 10 dni, 3 kg/ha)
BAKROV SULFAT (1 aplikacija, 6 kg/ha)

3.2.2. VREMENSKE RAZMERE IN PRITISK BOLEZNI

Pritisk bolezni je bil v letu 2013 zelo velik, saj je bilo ob koncu poskusa v kontroli kar 85 % oku┼żenih grozdov. Aprila in maja je pogosto de┼żevalo, temperature so bile podpovpre─Źne. Primarna oku┼żba je bila izvedena v 1. tednu maja, nato je zaradi nizkih temperatur sledila dolga inkubacijska doba. Prva bolezenska znamenja na kontroli so se pojavila v za─Źetku junija. Med 15. in 24. junijem so bile temperature visoke, pritisk bolezni nizek, nato je med 24. in 30. junijem pri┼ílo do ponovnega poslab┼íanja vremena z de┼żjem, povi┼ían pritisk bolezni je trajal vse do 19. julija.

3.2.3. REZULTATI POSKUSA NA GROZDJU

Stopnjo oku┼żb se je spremljalo 3-krat, prvi─Ź 14. junija, drugi─Ź 2. julija in zadnji─Ź 19. julija.

14. junij:

TR1 40 % oku┼żenih
TR2 2,2 % oku┼żenih (94,5 % u─Źinkovitost)
TR3 1,0 % oku┼żenih (97,5 % u─Źinkovitost)
TR4 0,0 % oku┼żenih (100 % u─Źinkovitost)

2. julij:

TR1 76,6 % oku┼żenih
TR2 7,5 % oku┼żenih (90,2 % u─Źinkovitost)
TR3 7,3 % oku┼żenih (90,4 % u─Źinkovitost)
TR4 1,7 % oku┼żenih (97,7 % u─Źinkovitost)

19. julij:

TR1 91,6 % oku┼żenih
TR2 46,6 % oku┼żenih (49,1 % u─Źinkovitost)
TR3 43,8 % oku┼żenih (52,1 % u─Źinkovitost)
TR4 6,0 % oku┼żenih (93,4 % u─Źinkovitost)

4. ZAKLJU─îKI

Ekolo┼íka pridelava vinske trte je posebej v letih, ko je pritisk bolezni peronospore in oidija visok, poseben izziv. Ob pomanjkanju sredstev za varstvo vinske trte, so sredstva proizvajalca FERTENIA dobrodo┼íla alternativa klasi─Źnim bakrenim pripravkom ter mo─Źljivemu ┼żveplu, zato bi jih veljalo vklju─Źiti v ┼íkropilne na─Źrte, saj imamo od ostalih sredstev v ekolo┼íki pridelavi vinske trte na voljo le ┼íe kalijevo vodno steklo. Prednost uporabe sredstev FERTENIA je zagotovo tudi v tem, da nam omogo─Źajo zmanj┼íanje vnosa bakra in ┼żvepla na hektar vinograda, ko jih uporabljamo v kombinaciji. Vsa opisana sredstva so na voljo v podjetju ENOMARKET d.o.o., Kojsko, zato za ve─Ź informacij v zvezi z nakupom pokli─Źite, ali pi┼íite na kontakte na spletni strani www.enomarket.si.

5. VIRI

– CELAR A. 2003. predavanja pri predmetu Fitopatologija in fitomedicina, Oddelek za Agronomijo, Biotehni┼íka fakulteta, interno gradivo
– HEIL M., BOSTOCK R.M. 2002. Induced Systemic Resistance (ISR) Against Pathogens in the Context of Induced Plant Defences, Annals of Botany, Volume 89, issue 5, p.503-512
– tehni─Źni listi proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)
– rezultati poljskih poskusov proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)

Objavljamo vabilo na predavanje, ki ga organizira podjetje ArtEnology Oenofrance v italijanskem Corno di Rosazzo (Furlanija) v ─Źetrtek, 19. julij 2012 ob 20:00 uri. Na predavanjih bo beseda tekla o proizvodnji pene─Źih vin, od priprave osnovnega vina, do pridelave penine po klasi─Źni metodi. Predavali bodo priznani francoski enologi, zato udele┼żbo toplo priporo─Źamo. Prosimo vas, da udele┼żbo potrdite do torka 17. julija 2012 na telefonski ┼ítevilki 05 304 61 11 (Enomarket d.o.o. Kojsko), ali na E-mail naslovih enomarket.doo@siol.net, laboratorij.enomarket@gmail.com, ali info@wineandweather.net. Predavanja bodo potekala v italijanskem jeziku.

Natan─Źna lokacija na kateri se bodo odvijala predavanja, je prikazana na spodnjem zemljevidu:

View Larger Map

Spletna stran kongresnega sredi┼í─Źa, v katerem se bodo odvijala predavanja.

Prevod vabila, ki smo ga prejeli iz podjetja Artenology Oenofrance:

Oderzo, ponedeljek, 2. julija 2012

ArtEnology ÔÇô Oenofrance vljudno vabi na

sre─Źanje s predavanji o tehnologiji pridelave vina, ki se bo odvijalo v
─Źetrtek, 19. julija 2012 ob 20:00 uri
v
l’Abbazia di Rosazzo
Piazza Abbazia 5
33044 Manzano loc. Rosazzo (Udine)

Za namen priprave na trgatev 2012 v sodelovanju z Oenofrance, vodilnim podjetjem za raziskave in proizvodnjo enoloških proizvodov, pripravljamo seminar, na katerem bodo predstavljene naslednje tematike:

  • Vinifikacija in priprava osnovnih vin za proizvodnjo penin
  • Obdelava in proizvodnja penin po klasi─Źni metodi

Predavatelji:

  • Marie-Madeleine Caillet: Oenologue ÔÇô Conseil Exclusive SOFRALAB e Premiere Vice-Presidente de l’Union des Oenologues de France ÔÇô Expert OIV (Organisation Internationale de la Vigne et du Vin)
  • Delphine Motteux: Oenologue ÔÇô Conseil OENOFRANCE

Po zaklju─Źku seminarja vas prijazno vabimo na zakusko, ki bo prilo┼żnost, da se pobli┼żje spoznamo ter izmenjamo mnenja in ideje.

Prepri─Źani smo, da tak┼ína sre─Źanja prispevajo k pove─Źanju strokovnosti pri kletarskih opravilih, zato upamo na va┼ío udele┼żbo in vas ob tej prilo┼żnosti prisr─Źno pozdravljamo.

ART ENOLOGY SRL
odgovorni komercialist
Piergiorgio Guzzon

Za la┼żjo organizacijo dogodka, vas prosimo, da svojo prisotnost potrdite po telefonu, na ┼ítevilki 05 30 41 611 (Enomarket d.o.o., Kojsko), ali na E-mail naslovu: enomarket.doo@gmail.com. Prosimo, da prisotnost potrdite najkasneje do torka, 17. julija 2012. Ob potrditvi prisotnosti, boste dobili tudi napotke, kako do lokacije sre─Źanja.

Originalno vabilo – klik

Povzetek predavanj bo objavljen tudi na spletnih straneh WineAndWeather.net.

Ob tej prilo┼żnosti omenimo, da je vse izdelke podjetja Artenology Oenofrance mogo─Źe kupiti v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko v Gori┼íkih Brdih.

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin