Tag: previen

Po zelo toplem za─Źetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj ob┼íirno pisali tudi na na┼íi strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje ┼íe v za─Źetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za oku┼żbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva ┼íkropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in ob─Źasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo ┼íkropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev ┼íkropljenj. ─îe uporabljamo kontaktne fungicide, se ┼íkropilna obloga izpere ┼że pri 20 mm padavin. Nevarnost oku┼żb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro po┼íkropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporo─Źa uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z mo─Źljivim ┼żveplom. Priporo─Źa se dodatek mo─Źila. Taka kombinacija nam zagotavlja za┼í─Źito tudi ob obilnej┼íih padavinah (nad 50 mm). V tem ─Źasu pri─Źnemo┬áuporabljati fosfite, ki pove─Źajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekolo┼íki pridelavi moramo po obilnej┼íih padavinah ┼íkropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po ni┼żinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po ni┼żinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med gri─Źi Gori┼íkih brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosi┼í─Źa pri tleh okoli 15┬░C. Vetrovi v ni┼żjih plasteh so bili ┼íibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v zahodnik. Zaradi ┼íibkega vetrovnega stri┼żenja je bila organiziranost neviht slab┼ía.┬áNastal je┬áMCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Gori┼íka brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabele┼żili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabele┼żile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabele┼żena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma od 14 uri po lokalnem ─Źasu:

Fotografija nevihte nad Gori┼íkimi brdi. Pred nevihto je videti slab┼íe organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v ─Źasu nevihte nad Gori┼íkimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opi┼íejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno pove─Źanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Poskus je opravljal g. Ivan ┼Że┼żlina iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v letu 2014 v vinogradu biotehni┼íke ┼íole Nova Gorica v Marku pri ┼áempetru pri Gorici. V vinogradu sta rastli sorti Chardonnay in Beli pinot, gojitvena oblika je bila enojni Guyot, tla zatravljena, sadilne razdalje 1,1m├Ś2,5m, vi┼íina trsov deblo 0,7m, trsov 2m. Starost vinograda je bila 16 let, tip tal MGI (meljasto glinasta ilovica). Velikost vinograda je 1,73 ha, poskus je bil opravljen na 1900 m2 vinograda, obrnjenega proti zahodu. Zasnova poskusa je bila blo─Źna, ponovitve so bile 4, v ponovitvi je bilo 10 trsov. Razporeditev obravnavanj je bila naklju─Źna.

KATALOG PROIZVODOV FERTENIA

Sredstva so naprodaj v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

PROGRAMI ŠKROPLJENJ

Klasi─Źni:

  • Thiovit Jet 3 kg/ha;
  • Topas 100 EC 3├Ś 250 ml/ha + Thiovit Jet 3 kg/ha ÔÇô 3 ┼íkropljenja;
  • Dynali 650 ml/ha ÔÇô 2 ┼íkropljenji
  • Talendo ÔÇô 250 ml/ha ÔÇô 2 ┼íkropljenji
  • Thiovit Jet ÔÇô 4 kg/ha ÔÇô 2 ┼íkropljenji

Proti peronospori so bili uporabljeni klasi─Źni kontaktni, polsistemi─Źni in sistemi─Źni pripravki.

Datumi škropljenja: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 11.06., 20.06., 04.07., 11.07., 23.07.;

Program Mo─Źljivo ┼żveplo

  • Thiovit Jet 3 kg/ha ÔÇô 6 ┼íkropljenj
  • Thiovit Jet 4 kg/ha ÔÇô 5 ┼íkropljenj

Proti peronospori so bili uporabljeni klasi─Źni kontaktni, polsistemi─Źni in sistemi─Źni┬ápripravki.

Datumi škropljenja: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 11.06., 20.06., 04.07., 11.07., 23.07.;

Program Previen BIO:

  • Previen BIO 3 l/ha ÔÇô 2 ┼íkropljenji
  • Previen BIO 3 l/ha + Fertizolfo BIO 4 kg/ha ÔÇô 10 ┼íkropljenj
  • Dinamico Micro 3,5 l/ha + Fertizolfo BIO 6 kg/ha ÔÇô 2 ┼íkropljenji

Proti peronospori je bil ┼íkropilni brozgi dodan Fertirame Flow 10% v odmerku 3,5 kg/ha,┬ále pri zadnjih dveh ┼íkropljenjih v odmerku 1 kg/ha. 20. junija je bila dodana ┼íe Actara 25┬áWG za varstvo pred ameri┼íkim ┼íkr┼żatkom.

Datumi škropljenj: 15.04., 25.04., 06.05., 20.05., 29.05., 06.06., 11.06., 17.06., 20.06., 26.06., 04.07., 11.07., 16.07., 23.07.;

VREMENSKI PODATKI

Koli─Źina padavin je bila v aprilu 2014 podpovpre─Źna, maju povpre─Źna, juniju in juliju pa nadpovpre─Źna, v slednjem ve─Ź kot dvakrat ve─Źja od povpre─Źja. Na agrometeorolo┼íki postaji v Biljah so bile izmerjene koli─Źine padavin (v oklepaju so dodana mese─Źna povpre─Źja v obdobju 1971 ÔÇô 2000 na klimatolo┼íki postaji v Biljah) v aprilu 71,8 mm (114 mm), v maju 121 mm (122 mm), juniju 154,4 mm (145 mm) in juliju 208 mm (101 mm).

NA─îIN NANA┼áANJA PRIPRAVKOV IN OCENJEVANJE OKU┼ŻBE

Aplikacija je bila izvedena po na─Źelu dobre kmetijske prakse in EPPO standardov, ro─Źno z motornim nahrbtnim pr┼íilnikom model STIHL SR 420. Poraba vode je bila 500 l/ha. Ocene poskusa so bile opravljene 9. julija 2014 in 8. avgusta 2014. V vsakem bloku je bila ocenjena oku┼żba z oidijem vinske trte na pribli┼żno 100 grozdih na srednjih trsih v obravnavanju. Oku┼żba je bila ocenjena po Unterstenh├Âfferjevi lestvici od 0 do 5. Stopnja oku┼żbe pa je bila izra─Źunana po Towsend-Heubergerjevi formuli (1943), u─Źinkovitost pripravkov pa po Abbotu (1925).

Za statisti─Źno obdelavo podatkov je bil uproabljen program Statgraphics Centurion XVI, analizo ANOVA in Student Newman-Keuls test (P>0,05). U─Źinkovitost je bila izra─Źunana po Abbotovi formuli, rezultati izra┼żeni v odstotkih.

REZULTATI

Ocena oku┼żbe 09.07.2014:

V programu standard je povpre─Źna oku┼żba zna┼íala 2,5 %, u─Źinkovitost je bila 96,2 %, v programu Previen BIO je bila oku┼żba 16,4 %, u─Źinkovitost 75 %, v programu Mo─Źljivo ┼żveplo je bila oku┼żba 20,2 %, u─Źinkovitost 69,3 %. Povpre─Źna oku┼żba v kontroli je zna┼íala 65,6 %.

Zdravstveno stanje grozdov v programu Previen BIO dne 21.07.2014:

Ocena oku┼żbe 08.08.2014:

V programu standard je povpre─Źna oku┼żba zna┼íala 4,0 %, u─Źinkovitost je bila 95,1 %, v programu Previen BIO je bila oku┼żba 21,7 %, u─Źinkovitost 73,6 %, v programu Mo─Źljivo ┼żveplo je bila oku┼żba 26,8 %, u─Źinkovitost 67,4 %. Povpre─Źna oku┼żba v kontroli je zna┼íala 82,2 %.

KOMENTAR

Pritisk glivi─Źnih bolezni je bil v letu 2014 zelo mo─Źan. Na poskusni parceli so bile prve oku┼żbe z oidijem opa┼żene 12.06.2014. Oku┼żba v kontroli se je tekom poskusa stopnjevala in jo lahko ocenimo kot mo─Źno, saj je v prvi oceni zna┼íala 65 %, v drugi v za─Źetku avgusta pa kar 82 %. To daje obravnavanim rezultatom ┼íe dodatno kredibilnost. Pri vseh ┼íkropilnih programih je u─Źinkovitost med prvim in drugim ocenjevanjem malenkostno padla. Kontrola je bila v juliju in avgustu statisti─Źno zna─Źilno slab┼ía od vseh programov ┼íkropljenja.

Standardni ┼íkropilni program se je v obeh ocenjevanjih zelo dobro izkazal in statisti─Źno zna─Źilno odstopal od programa Previen BIO in programa Mo─Źljivo ┼żveplo.

Program Mo─Źljivo ┼żveplo (Thiovit Jet) je pri obeh ocenjevanjih presegel 67 % u─Źinkovitost in je glede na mo─Źan pritisk bolezni pokazal dovolj dobro delovanje na oidij vinske trte. U─Źinkovitost je bila statisti─Źno zna─Źilno slab┼ía od standardnega ┼íkropilnega programa.

Zelo dobro delovanje proti oidiju vinske trte je pokazal ┼íkropilni program Previen, pri katerem je bilo opravljenih 14 tretiranj, 12 s sredstvom Previen BIO, dve pa s sredstvom Dinamico Micro, po navodilih naro─Źnika. Pri obeh ocenjevanjih je ┼íkropilni program presegel 73 % u─Źinkovitost, med programom Previen BIO in programom Mo─Źljivo ┼żveplo pa ni bilo statisti─Źno zna─Źilnih razlik. Prednost ┼íkropilnega programa Previen BIO je v dobrem delovanju na oidij vinske trte in njegovi uporabnosti v ekolo┼íki pridelavi.

FOTOGRAFIJE

Zdravstveno stanje trt, ┼íkropljenih po ┼íkropilnem programu ‘Previen BIO’ dne 21.07.2014:

Zdravstveno stanje kontrole v poskusu dne 21.07.2014:

Made┼żi peronospore vinske trte na kontroli poskusa:

V letu 2014 je bil pritisk peronospore visok. Na jagodah se je tudi v ┼íkropilnem programu ‘Previen BIO’ pojavila pozna peronospora:

Na grozdih, ki jih ┼íkropivo ni doseglo, so bila opazna bolezenska znamenja oidija vinske trte. Dobro opravljena zelena dela so klju─Źna za doseganje dobrega zdravstvenega stanja v programih ekolo┼íke za┼í─Źite vinske trte:

VIRI

Poro─Źilo o poskusu povzeto po:

┼ŻE┼ŻLINA Ivan. 2014. Poro─Źilo o preizku┼íanju u─Źinkovitosti razli─Źnih ┼íkropilnih programov (program standard, program mo─Źljivo ┼żveplo in program Previen) na oidij vinske trte (Erysiphe necator Schwein). KGZ Nova Gorica, 6 str. ÔÇô interno gradivo, izvirnik se hrani na sede┼żu podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko 36A, 5211 Kojsko.

Fotografije:

KONJEDIC Danijel, Univ.dipl.ing.agronomije (ENOMARKET d.o.o., Kojsko 36A, 5211 Kojsko)

DRUGI ČLANKI NA TEMO EKOLOŠKEGA VINOGRADNIŠTVA IN VARSTVA RASTLIN:

Nova sredstva za varstvo vinske trte v ekolo┼íki pridelavi in spro┼żena sistemska odpornost rastlin

V letu 2013 so vinogradniki, ki so vklju─Źeni v ekolo┼íko pridelavo, imeli te┼żave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih koli─Źinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru za┼í─Źitnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasi─Źne pripravke na osnovi bakra in ┼żvepla, ki so dovoljeni v ekolo┼íki pridelavi. Leto 2014 se ni za─Źelo ni─Ź bolje, saj u─Źinkovitih sredstev, kot so Komar─Źkov ekstrakt, Frutogard, ali Ulmasud, preprosto ni ve─Ź. Na sre─Źo je na slovenskem tr┼żi┼í─Źu v leto┼ínjem letu pri┼ílo do registracije nekaterih novih sredstev za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu, kar nam daje upanje, da bo varstvo rastlin poslej spet nekoliko la┼żje in predvsem manj obremenjujo─Źe do okolja, saj gre za sredstva na osnovi rastlinskih ekstraktov ter ekstraktov alg, ki spodbujajo sistemsko odpornost rastlin. Za la┼żje razumevanje mehanizma delovanja spro┼żene sistemske odpornosti, bomo v pri─Źujo─Źem ─Źlanku najprej spoznali princip teh procesov v rastlini, nato predstavili nova sredstva in si na koncu pogledali ┼íe nekaj rezultatov poljskih poskusov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v Italiji.

1. ODPORNOST RASTLIN PROTI BOLEZNIM

┼átevilne rastline se odzovejo na napad patogena, ali ┼íkodljivca s proizvodnjo snovi, ki zmanj┼íajo, ali prepre─Źijo nadaljnje napade ┼íkodljivca. Do odziva pride tako v napadenem organu rastline (lokalni odziv), kot v oddaljenih, ┼íe nenapadenih delih rastline (sistemi─Źni odziv). Lo─Źimo dva tipa odpornosti rastlin, pasivno odpornost ter aktivno odpornost.

1.1. PASIVNA ODPORNOST

Pasivna odpornost, ali aksenija je princip onemogo─Źanja parazita ┼íe preden ta dospe v rastlino, ─Źe pa ┼że, se v rastlini ne more razvijati. Temelji na histolo┼íkih in kemi─Źnih lastnostih tkiv, kot so mehani─Źne lastnosti celi─Źnih sten, ali prisotnost kemi─Źnih substanc z antimikrobnim delovanjem.

1.1.1. OBRAMBNE STRUKTURE

– debelina in kakovost vo┼í─Źene prevleke: Vo┼í─Źena prevleka prepre─Źuje oblikovanje vodnega filma na listih in plodovih, v katerem bi parazit lahko kalil (glive), ali se razmno┼żeval (bakterije),
– struktura epidermalnih celi─Źnih sten: Debelina in ┼żilavost zunanjih celi─Źnih sten epiderme (debelina kutikule) pove─Źa odpornost na oku┼żbo patogenov, ki neposredno prodirajo v gostitelja,
– velikost, lokacija in oblika listnih re┼ż: Listne re┼że so vstopno mesto za nekatere patogene. Bolj odporne so rastline, ki imajo manj listnih re┼ż, ali so te bolj zaprte, ali se odpirajo bolj pozno v dnevu,
– prisotnost tkiv, ki jih sestavljajo celice z debelo celi─Źno steno: So posebna tkiva, katerih celice imajo debelej┼ío celi─Źno steno, npr. ksilem in sklerenhimske celice, ki prepre─Źujejo ┼íirjenje patogena preko ┼żil (primer: listne pege, omejene z listnimi ┼żilami).

1.1.2. KEMI─îNE SNOVI

– inhibitorji, ki jih izlo─Źajo rastline v okolico: So toksi─Źni eksudati, najve─Źkrat na listih razli─Źnih rastlin, ki prepre─Źujejo kalitev spor gliv, ─Źe je njihova koncentracija dovolj visoka (vpliv de┼żja),
– inhibitorji, prisotni v rastlinskih celicah ┼íe pred oku┼żbo: So snovi, ki pove─Źujejo odpornost (fenolne substance, tanini, kinoni, ma┼í─Źobnim kislinam podobne snovi – dieni v celicah mladih plodov, listov in semen. Zaradi njih so mlada tkiva pogosto odporna na oku┼żbe proti dolo─Źenim boleznim). Ve─Źina na┼ítetih snovi inhibira hidroliti─Źne encime patogenov (npr. pektinaze),
– saponini: Prepre─Źujejo oku┼żbe gliv, katere nimajo encimov saponiaz,
– nekateri rastlinski proteini: Inhibirajo proteinaze in hidroliti─Źne encime patogenov.

1.2. AKTIVNA ODPORNOST

Ji re─Źemo tudi inducirana strukturna in biokemi─Źna odpornost. Nastane kot posledica obrambnih reakcij rastline (imunitetne reakcije). Patogeni izlo─Źajo razli─Źne substance (glikoproteini, ogljikovi hidrati, ma┼í─Źobne kisline, peptidi). Nekatere od teh snovi rastlina prepozna. Takim snovem re─Źemo signalne snovi, ali elicitorji, ki v rastlini spro┼żijo reakcijo, oziroma odziv.

1.2.1. ELICITORJI

Mesta receptorjev za elicitorje niso popolnoma znana, nekateri so na, ali v celi─Źni membrani, drugi v sami rastlinski celici. Pri prepoznavi elicitorja se v rastlini spro┼żijo biokemi─Źne in strukturne reakcije, pride do aktivacije obrambnih mehanizmov v celicah. Le ti se lahko prena┼íajo tudi na sosednje celice.

1.2.2. INDUCIRANA STRUKTURNA OBRAMBA

1.2.2.1. CITOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

– citoplazmati─Źne reakcije: Se spro┼żijo v primeru slabo virulentnih parazitov, ki dolgo ─Źasa parazitirajo neko celico. Tedaj pride do strukturnih sprememb v celicah (razpada organelov, granulacije citoplazme) in s tem do propada patogena in prepre─Źitve njegovega ┼íirjenja.
– spremembe v strukturi celi─Źne stene: Poznamo ve─Ź mehanizmov. Oblikovanje vlaknatega materiala na zunanji strani celi─Źne stene, ki obkro┼żi in ujame patogena ter ga s tem onemogo─Źi, nato odebelitev celi─Źnih sten ter oblikovanje kalozne papile na notranji strani celi─Źne stene, katera popravlja po┼íkodbe, ki jih povzro─Źi patogen…

1.2.2.2. HISTOLOŠKE OBRAMBNE REAKCIJE

Listna luknji─Źavost ko┼í─Źi─Źarjev – abscizijska plast

– oblikovanje plutaste plasti: Ta prepre─Źuje ┼íirjenje patogena ter prepre─Źuje pretok hranil in vode, tako patogen ostane brez hrane,
– oblikovanje abscizijske plasti med oku┼żenim in zdravim tkivom, pri ─Źemer oku┼żeno tkivo izpade. Ta pojav poznamo pri listni lu─Źnji─Źavosti ko┼í─Źi─Źarjev, kjer oku┼żeni deli tkiva izpadajo, listi dobijo videz prestreljenosti,
– oblikovanje til v ksilemu: Tile so pove─Źani protoplasti sosednjih ┼żivih celic, ki se vrastejo v ksilemske cevi in jih zama┼íijo. S tem je prepre─Źena ┼íiritev patogena po rastlini. Princip poznamo tudi pri vinski trti, pri boleznih lesa (eska, phaeotraheomikoza), kjer patogeni naseljujejo prevodni sistem rastline.
– gumoze: So tvorbe okoli ran in drugih po┼íkodb (pogoste pri ko┼í─Źi─Źarjih). Imajo podoben u─Źinek kot plutovinasta plast, saj izstradajo patogena.

1.2.3. INDUCIRANA BIOKEMI─îNA OBRAMBA

1.2.3.1. PREOB─îUTLJIVOST, ALI HIPERSENZIBILNOST

Je postinfekcijska obrambna reakcija, zna─Źilna za nekompatibilen odnos med patogenom in rastlino. Takoj po oku┼żbi pride do propada celice in v─Źasih tudi okoli┼íkih celic. Nastane nekroza, parazitu zmanjka hrane in propade (abortacija oku┼żbe). Reakcijo izzovejo signalne snovi (elicitorji). Gre za izrazito lokalno obrambno reakcijo.

1.2.3.2. OJA─îITEV CELI─îNIH STEN GOSTITELJA Z RAZNIMI MOLEKULAMI

Gre za prepre─Źevanje udora patogenov v rastlinsko celico z oblikovanjem kaloz (glikoproteini), fenolnih spojin (lignin, suberin) in mineralnih snovi (kalcij, silikon). Te snovi tvorijo kompleksne polimere, ki se povezujejo v nerazgradljive snovi v celi─Źni steni in prepre─Źujejo ┼íirjenje patogenov.

1.2.3.3. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – s patogenezo povezani proteini – PR proteini

So proteini, ki so strupeni za patogene glive. V rastlini so stalno prisotni v manj┼íih koncentracijah, po oku┼żbi pa se njihova koncentracija mo─Źno pove─Źa. Nahajajo se v medceli─Źnem prostoru in v celicah samih. So izredno kisli, ali izredno bazi─Źni, zelo topni in reaktivni. Kot primere lahko navedemo ├č-1,3-glukanaze, hitinaze, lizocime, peroksidaze, PR-1 proteine, proteinaze, s cisteinom, ali glicinom bogate beljakovine, inhibitorje proteinaz. Pove─Źanje proizvodnje PR proteinov spro┼żijo signalne snovi, kot so: salicilna kislina, etilen, ksilanaza, polipeptidni sistemin, jasmonska kislina… PR proteini izkazujejo mo─Źno antiglivi─Źno in antimikrobno aktivnost, saj inhibirajo oblikovanje spor, krepijo stene rastlinskih celic, oblikujejo papile, razgrajujejo celi─Źne stene nekaterih patogenih gliv (├č-1,3-glukanaza, hitinaza), lizocimi razgrajujejo celi─Źne stene bakterij, itd.

1.2.3.4. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH – fitoaleksini

Fitoaleksini so toksi─Źne antimikrobne substance, ki se oblikujejo v znatnih koli─Źinah samo ob stimulaciji (po┼íkodbe patogenov, kemi─Źne po┼íkodbe, fizikalne po┼íkodbe).

1.2.4. LOKALNO IN SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST

1.2.4.1. LOKALNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (LAR)

Je odpornost, ki se izra┼ża na mestu oku┼żbe. Kot primer lahko navedemo oblikovanje 1 – 2 mm cone okoli pege na listu, v kateri ni drugih peg. Tudi ostale pege v bli┼żini so manj┼íe. S tem se zmanj┼ía mo┼żnost su┼íenja listov.

1.2.4.2. SISTEMI─îNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (SAR)

─îe mlade rastline oku┼żimo z nekim patogenom, so nato ┼íe nekaj ─Źasa odporne proti ┼ítevilnim drugim patogenom. V tem primeru signalne molekule (salicilna kislina, dikloroizonikotinska kislina, arahidonska kislina) spro┼żijo delovanje SAR genov, kateri oblikujejo snovi z antimikrobnim u─Źinkom, ali snovi, ki delujejo v zvezi z antimikrobnimi proteini (├č-1,3-glukanaza, hitinaza, PR proteini). Sistemsko pridobljeno odpornost lahko tudi umetno induciramo z nekaterimi pripravki za varstvo rastlin in prav taka sredstva bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Gre za sredstva italijanskega proizvajalca Fertenia, ki so v sosednji Italiji (Abruzzo, Toskana, Bene─Źija, Furlanija) ┼że v ┼íiroki uporabi in dajejo dobre rezultate. Na slovenskem tr┼żi┼í─Źu so se v letu 2014 pojavila prvi─Ź. Preizkus njihove u─Źinkovitosti bo letos potekal tudi na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Nekatera izmed njih so registriana za uporabo v ekolo┼íki pridelavi vinske trte, sadja in zelenjave, spet druga za uporabo v integrirani pridelavi.

2. PROIZVODI PODJETJA FERTENIA

So sredstva za krepitev naravne odpornosti rastlin po principu aktivne odpornosti, oziroma sistemi─Źno pridobljene odpornosti. Delujejo kot signalne snovi, ki pospe┼íujejo tvorbo fitoaleksinov ter PR proteinov. Hkrati vplivajo na oja─Źitev rastlinskih celi─Źnih sten z razli─Źnimi mehanizmi delovanja.

previen2.1. PREVIEN IN PREVIEN BIO

Sta sredstvi, po sestavi iz rastlinskih ekstraktov rastlin Quillaja saponaria, Salvia officinalis, Potentilla erecta, Aloe vera, izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum), ekstraktov propolisa, glutationa (znan antioksidant), peptidov, saponinov, salicilne kisline naravnega izvora, oligosaharidov, lipidov, abscizinske kisline, terpenov in kinonov. Na┼ítete snovi spodbujajo sistemi─Źno pridobljeno odpornost rastlin, saj stimulirajo tvorbo fitoaleksinov in PR proteinov, ki delujejo antimikrobno. PREVIEN je bogat tudi z minerali (fosfor, silicij) in vpiva na odebelitev celi─Źnih sten listne povrhnjice.

2.1.1. U─îINKI

Sredstvi poskrbita za foliarno prehrano rastlin, krepitev rastlin (debelej┼ía listna ploskev), aktivacijo SAR, nadzor rasti, celjenje po┼íkodb (glutation, saponin, tanini) ter omogo─Źa uporabo ni┼żjih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev in s tem manj┼íi negativen vpliv le teh na okolje.

2.1.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

– od brstenja do formiranja jagod sredstvo uporabljamo na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi v odmerku 250 ml/100l vode,
– od faze debeljenja jagod na 10 – 12 dni samostojno, ali v kombinaciji z bakrenimi pripravki.

Sredstvo ima kisel pH, zato se ne me┼ía s sredstvi z bazi─Źnim pH-jem. PREVIEN BIO je registriran za uporabo v ekolo┼íkem kmetijstvu. Sredstvi nimata karence.

fertizolfo2.2. FERTIZOLFO BIO

Je sestavljen iz izvle─Źkov rde─Źih alg (Ascophyllum nodosum, Sargassum ssp.), elementarnega ┼żvepla, organskega du┼íika (peptidi, aminokisline) s hitro sposobnostjo penetracije v rastline, alginatov, ogljikovih hidratov, giberlinov, avksinov, betainov in citokininov. Poleg teh vsebuje tudi rastlinska olja, ki izbolj┼íajo omo─Źenost rastlin in obstojnost sredstva na njih.

2.2.1. U─îINKI

– skrbi za prehrano in krepitev rastlin,
– aktivira sistemi─Źno pridobljeno odpornost,
– omogo─Źa hitro absorpcijo ┼żvepla, saj se 90 % razpolo┼żljivega ┼żvepla v rastlino vsrka ┼że v 4 – 6 urah. S tem je delovanje ┼żvepla izbolj┼íano,
– deluje antimikrobno, antioksidativno in vpliva na hitrej┼íe celjenje po┼íkodb.

2.2.2. NA─îIN UPORABE NA VINSKI TRTI

Sredstvo uporabljamo v odmerku 400 – 500 g/hl. ─îe ga uporabljamo samostojno, izvajamo ┼íkropljenja na 7 do 8 dni, v kombinaciji z drugimi pripravki pa na 14 dni. Sredstvo je registrirano za uporabo v ekolo┼íki pridelavi.

dinamico2.3. DINAMICO IN DINAMICO MICRO

Sestavljena sta iz rastlinskih ekstraktov (Hedera helix, Potentilla erecta, Aloe vera, Yucca schidigera, Quillaja saponaria), ekstrakta propolisa, silicijevega dioksida topnega v vodi ter kalijevega oksida topnega v vodi. Priporo─Źa se za uporabo v letih, ko je pritisk bolezni ve─Źji. DINAMICO MICRO vsebuje ┼íe baker (Cu) topen v vodi in v obliki kelata EDTA, mangan (Mn) v istih oblikah kot baker ter cink (Zn), prav tako v istih oblikah kot baker.

2.3.1. U─îINKI

Pove─Źujeta odpornost rastlin v stresnih pogojih (su┼ía, visoke temperature, nizke temperature). Vpliva na odebelitev listne ploskve in s tem pove─Źuje odpornost na bolezni, pospe┼íuje fotosintezo in pove─Źuje vsebnost sladkorjev. Mo┼żna je uporaba v ekolo┼íki pridelavi. Omogo─Źata uporabo ni┼żjih odmerkov FFS ter nimata karence.

2.4. SAVECROP

Po sestavi je 10 % iz rastlinskih ekstraktov (terpeni, disaharidi – traheloza, ki prepre─Źuje zmrzovanje vode, polilignikarbonska kislina, kalcijev oksid topen v vodi in magnezijev oksid topen v vodi).

2.4.1. U─îINKI

Je sredstvo, ki pove─Źa odpornost rastlin na poletne su┼íe in spomladanske zmrzali. Ob pozebah prepre─Źuje zmrzovanje vode v celicah in prevodnemu sistemu. Ob su┼íi zni┼żuje transpiracijo rastlin tako, da v rastlini pove─Źa koncentracijo prolina, betaina in polisaharidov, ki delujejo antistresno ter na rastlinah ustvari para prepustni film, ki omejuje izgubo vode skozi liste. Rastline ┼í─Źiti kemi─Źno in mehansko, zato morajo biti rastline za primeren u─Źinek dobro pokrite s sredstvom. Omogo─Źa tudi hitrej┼íe okrevanje rastlin po pozebi, za┼í─Źito cvetov pred pozebo ter dalj┼íe skladi┼í─Źenje plodov, ─Źe ga uporabljamo v kombinaciji s pripravkom SILICAL.

2.4.2. NA─îIN UPORABE

Preventivno ga uporabljamo v odmerku 1,3 – 1,5 l/ha. Padavine po aplikaciji zmanj┼íujejo njegovo u─Źinkovitost, zato je v takem primeru potrebna ponovna aplikacija.

2.5. FITOFOL P

Po sestavi gre za foliarno gnojilo na osnovi fosfitov. Sredstvo sicer ni primerno za uporabo v ekolo┼íki pridelavi, vendar je zaradi ugodne cene prav, da ga omenimo. Uporabljamo ga v odmerkih 250 – 350 g/hl v 2 – 3 tretiranjih takoj po odganjanju. Na voljo je ve─Ź proizvodov v kombinaciji s ┼íe drugimi hranili:

– P/K (20-30) – uporaba v cvetenju, dozorevanju in pri koreninjenju
– P/Mg (26-6) – pri pomanjkanju magnezija, pospe┼íuje fotosintezo
– PK/Mn (30-7-4) – pri pomanjkanju mangana
– P/Ca (22-8) – umirjanje prebujne rasti, antimikrobno delovanje
– P/Cu (20-5)
– P/Zn (34-10)
– P/Zn-Mn (20-3-2) – cink in mangan v obliki kelata EDTA

3. POLJSKI POSKUSI SREDSTEV FERTENIA

V Italiji so bili s sredstvi proizvajalca FERTENIA v letih 2011, 2012 in 2013 opravljeni ┼ítevilni poskusi u─Źinkovitosti sredstev proti glavnima boleznima vinske trte, peronospori (Plasmopara viticola) ter oidiju (Uncinula necator). V letih 2011 in 2012 je bil pritisk teh bolezni nizek, sredstva so kazala dobro u─Źunkovitost, v dolo─Źenih primerih celo 100 %, zato bomo te rezultate poskusov na tem mestu izpustili. Ogledali si bomo rezultate poskusov v letu 2013, ko je bil pritisk peronospore in oidija zelo velik. Tako bomo dobili najbolj┼ío sliko u─Źinkovitosti teh sredstev.

3.1. OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)

Poizkus je potekal v kraju Pianella (PE) v italijanski pokrajini Abruzzo na sorti vinske trte Montepulciano. Prvo ┼íkropljenje je bilo opravljeno 8. maja, zadnje 19. julija. Skupno je bilo opravljenih 6 tretiranj. Poskus je bil zasnovan v 4 naklju─Źnih blokih s po 6 rastlinami na posamezen blok.

3.1.1. ŠKROPILNI NAČRTI

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIZOLFO BIO na 8 – 10 dni v odmerkih 3 kg/ha in 4 kg/ha
3. tretiranje: tebukonazol + ┼żveplo (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 2,2 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)
4. tretiranje: miklobutanil (2 aplikaciji na 8 – 10 dni v odmerku 1,5 kg/ha)
ciflufenamid (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 0,5 kg/ha)
kvinoksifen + ┼żveplo (3 aplikacije na 8 – 10 dni v odmerku 1,6 kg/ha)

Poraba vode je zna┼íala 800 – 1000 l/ha.

3.1.2. REZULTATI

Pregledalo se je 50 grozdov/parcelo iz trsov na sredini posamezne parcele. Preverjalo se je ┼íirjenje bolezni (% napadenih grozdov) ter intenziteto napada (% oku┼żenih jagod).

3.1.3. VREMENSKE RAZMERE TER PRITISK BOLEZNI

Pomlad in zgodnje poletje sta bila de┼żevna in podpovpre─Źno topla. Pritisk bolezni je bil nizek. V drugem tednu junija so se temperature dvignile, pri┼ílo je do primarnih oku┼żb z oidijem vinske trte. V za─Źetku junija je bil razvoj bolezni po─Źasen, nato pa se je virulentnost do konca meseca mo─Źno pove─Źala.

3.1.4. REZULTATI POSKUSOV

– oku┼żb na listih ni bilo
– u─Źinkovitost na grozdju na dan 30. junij 2013:

tretiranje 1: % napadenih grozdov: 49,4 % oku┼żenih grozdov; % oku┼żenih jagod: 36,2 %
tretiranje 2: % napadenih grozdov: 8,6 % (82,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 6,6 % (81,7 % u─Źinkovitost)
tretiranje 3: % napadenih grozdov: 2,7 % (94,5 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,9 % (94,7 % u─Źinkovitost)
tretirnaje 4: % napadenih grozdov: 1,2 % (97,6 % u─Źinkovitost); % oku┼żenih jagod: 1,4 % (96,1 % u─Źinkovitost)

3.2. PERONOSPORA VINSKE TRTE (Plasmopara viticola)

Poskus je potekal v istem kraju v pokrajini Abruzzo na sorti Montepulciano. Zasnova poskusa je bila podobna tisti pri oidiju, le da so bile na blok napravljene le 3 ponovitve.

3.2.1. ŠKROPILNI NAČRTI

Opravljena so bila 4 razli─Źna tretiranja, v 2. in 3. so bili uporabljani proizvodi Fertenia samostojno, oziroma v kombinaciji s klasi─Źnim sredstvom, 4. trteiranje je klasi─Źno.

1. tretiranje: netretirano, kontrola
2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIRAME 30 (8 aplikacij na 10 dni; 3 l/ha in 2 l/ha)
3. tretiranje: PREVIEN BIO + RIDOMIL GOLD (8 aplikacij na 10 dni; 2,5 l/ha in 1,25 kg/ha)
4. tretiranje: FOSETIL-AL + MANKOZEB (1 aplikacija na 10 dni, 1,25 in 2 kg/ha)
FOSETIL AL + BROCANTITE (1 aplikacija na 10 dni, 5 kg/ha)
METALAKSIL + MANKOZEB (2 aplikaciji na 10 dni, 2,5 kg/ha)
METALAKSIL + BAKROV HIDROKSID (1 aplikacija na 10 dni, 4,5 kg/ha)
CIMOKSANIL + BROCANTITE (2 aplikaciji na 10 dni, 3 kg/ha)
BAKROV SULFAT (1 aplikacija, 6 kg/ha)

3.2.2. VREMENSKE RAZMERE IN PRITISK BOLEZNI

Pritisk bolezni je bil v letu 2013 zelo velik, saj je bilo ob koncu poskusa v kontroli kar 85 % oku┼żenih grozdov. Aprila in maja je pogosto de┼żevalo, temperature so bile podpovpre─Źne. Primarna oku┼żba je bila izvedena v 1. tednu maja, nato je zaradi nizkih temperatur sledila dolga inkubacijska doba. Prva bolezenska znamenja na kontroli so se pojavila v za─Źetku junija. Med 15. in 24. junijem so bile temperature visoke, pritisk bolezni nizek, nato je med 24. in 30. junijem pri┼ílo do ponovnega poslab┼íanja vremena z de┼żjem, povi┼ían pritisk bolezni je trajal vse do 19. julija.

3.2.3. REZULTATI POSKUSA NA GROZDJU

Stopnjo oku┼żb se je spremljalo 3-krat, prvi─Ź 14. junija, drugi─Ź 2. julija in zadnji─Ź 19. julija.

14. junij:

TR1 40 % oku┼żenih
TR2 2,2 % oku┼żenih (94,5 % u─Źinkovitost)
TR3 1,0 % oku┼żenih (97,5 % u─Źinkovitost)
TR4 0,0 % oku┼żenih (100 % u─Źinkovitost)

2. julij:

TR1 76,6 % oku┼żenih
TR2 7,5 % oku┼żenih (90,2 % u─Źinkovitost)
TR3 7,3 % oku┼żenih (90,4 % u─Źinkovitost)
TR4 1,7 % oku┼żenih (97,7 % u─Źinkovitost)

19. julij:

TR1 91,6 % oku┼żenih
TR2 46,6 % oku┼żenih (49,1 % u─Źinkovitost)
TR3 43,8 % oku┼żenih (52,1 % u─Źinkovitost)
TR4 6,0 % oku┼żenih (93,4 % u─Źinkovitost)

4. ZAKLJU─îKI

Ekolo┼íka pridelava vinske trte je posebej v letih, ko je pritisk bolezni peronospore in oidija visok, poseben izziv. Ob pomanjkanju sredstev za varstvo vinske trte, so sredstva proizvajalca FERTENIA dobrodo┼íla alternativa klasi─Źnim bakrenim pripravkom ter mo─Źljivemu ┼żveplu, zato bi jih veljalo vklju─Źiti v ┼íkropilne na─Źrte, saj imamo od ostalih sredstev v ekolo┼íki pridelavi vinske trte na voljo le ┼íe kalijevo vodno steklo. Prednost uporabe sredstev FERTENIA je zagotovo tudi v tem, da nam omogo─Źajo zmanj┼íanje vnosa bakra in ┼żvepla na hektar vinograda, ko jih uporabljamo v kombinaciji. Vsa opisana sredstva so na voljo v podjetju ENOMARKET d.o.o., Kojsko, zato za ve─Ź informacij v zvezi z nakupom pokli─Źite, ali pi┼íite na kontakte na spletni strani www.enomarket.si.

5. VIRI

– CELAR A. 2003. predavanja pri predmetu Fitopatologija in fitomedicina, Oddelek za Agronomijo, Biotehni┼íka fakulteta, interno gradivo
– HEIL M., BOSTOCK R.M. 2002. Induced Systemic Resistance (ISR) Against Pathogens in the Context of Induced Plant Defences, Annals of Botany, Volume 89, issue 5, p.503-512
– tehni─Źni listi proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)
– rezultati poljskih poskusov proizvajalca FERTENIA (interno gradivo – dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin