Tag: prehod

Obdobja vro─Źega vremena leto┼ínje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osve┼żitev in skrbijo za primerno namo─Źenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer su┼ía letos mo─Źno pritiska, smo v Gori┼íkih brdih povpre─Źno namo─Źeni. Dolgoletno povpre─Źje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od za─Źetka leta do konca julija zna┼ía 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povpre─Źje 856 mm. V leto┼ínjem letu je padlo do 11.7. ┼że 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z vi┼íinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prina┼íal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sonda┼ża je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti ve─Źeru in tik pred fronto lokalno ┼íe veliko vi┼íja. Jugovzhodnik pri tleh je vi┼íje povijal v mo─Źan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj mo─Źnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo polo┼żaj fronte:

 

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma ob 12z. Kot je iz sonda┼że razvidno, je bila atmosfera dokaj vla┼żna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledi─Źno je bila nevarnost mo─Źnej┼íih sunkov vetra in debelej┼íe to─Źe ob nevihtah manj┼ía:

Preko dneva so se mo─Źne superceli─Źne nevihte z debelo to─Źo pojavljale predvsem na ┼átajerskem, mo─Źnej┼íi nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Poso─Źju. Najve─Ź padavin so zabele┼żile postaje na obmo─Źju Sedla v ┼żlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm de┼żja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Bene─Źijo od zahoda dosegel ob┼íiren MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v ve─Źernih urah dosegla ju┼żno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena mo─Źnej┼ía nevihta potovala ob jugovzhodni obali Bene─Źije, a je oslabela. Nova mo─Źna nevihta je nastala ju┼żno od Vidma in ┼że v kakih 20 minutah dosegla Gori┼íka brda. Nevihto so spremljali predvsem mo─Źni nalivi ter zmeren nevihtni pi┼í. Vremenska postaja v Kojskem je zabele┼żila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala superceli─Źne lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je ┼ílo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje pre┼íla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na ┼ítiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Gori┼íkih brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Gori┼íkimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27┬░C, ob prehodu nevihte je padla na 20┬░C. Zrak je bil prek dneva zelo vla┼żen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosi┼í─Źa se je cel dan gibala okoli 21┬░C. Obilica vlage je pomenila veliko razpolo┼żljive energije za nastanek mo─Źnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Mo─Źan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je zna┼íal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu So┼íke doline so v nevihti padle slede─Źe koli─Źine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banj┼íice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipol┼że

┼áe analiza koli─Źin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Ve─Źji del ju┼żne Slovenije je ostal prakti─Źno brez kapljice:

Viri:

Nevihtno nebo nad Kojskim 17.maja

Kateri je najbolj aprilski mesec od vseh? To je mesec maj! Tako bi lahko na kratko povzeli splo┼íen vtis po leto┼ínjem mesecu maju. ─îe smo aprila imeli zmerno toplo pomladansko vreme z malo padavinami, za─Źinjeno s ┼í─Źepcem zime, smo maja dobili tipi─Źno aprilsko, hladno in plohasto vreme. Po nekoliko kislem prazniku dela je sicer sledila suha in topla prva dekada. Nato je med 11. in 16. majem pogosto de┼żevalo, najve─Ź de┼żja je padlo v prvih treh dneh poslab┼íanja.┬á Nato je sledilo toplej┼íe obdobje, ko so maksimalne dnevne temperature prvi─Ź presegle 25┬░C. Toploto sta prekinila de┼żevna 23. in 24. maj. Po 25. maju se je hitro spet otoplilo in 28. maja smo zabele┼żili najtoplej┼íi dan v mesecu. Nato je sledilo de┼żevje, ve─Źinoma plohe in nevihte prav vsak dan do konca meseca.

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj. V mesecu maju smo imeli ob pogostih nevihtah te┼żave z vzpostavitvijo stabilnega delovanja vremenske postaje Dolgi Laz. Ker postaja dalj┼íe obdobje ni bele┼żila podatkov in se pri─Źakuje njene pogoste izpade tudi v prihodnjih mesecih jo bomo do konca poletja docela izpustili iz mese─Źnih poro─Źil. Osredoto─Źili se bomo le na vremenski postaji v Kojskem in na Koradi:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

    Oblaki tipa Altokumulus lenticularis in fenska jasnina nad Vipavsko dolino 20. maja.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 15,7┬░C (po dekadah: 15,6┬░C; 13,7┬░C; 17,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 20,8┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 11,9┬░C (16.5.)
┼átevilo vro─Źih dni (Tmin >= 30┬░C) = 0
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 5
Najni┼żja izmerjena temperatura = 7,1┬░C (17.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 27,3°C (28.5.)

Leto┼ínji maj je bil 0,8┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje in hkrati 0,8┬░C toplej┼íi od doslej najhladnej┼íega maja leta 2013. Najtoplej┼íi zabele┼żen maj na tej lokaciji je bil leta 2011, ko je mese─Źno povpre─Źje zna┼íalo 18,2┬░C.

Število dni s padavinami = 14
Število dni s padavinami (>2 mm) = 11
Skupne mese─Źne padavine = 168,1 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 30,7 mm (30.5.)
Najvišja intenziteta padavin = 197,6 mm/h (14.5.)
Število dni z nevihto = N.A.

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra je bil zabele┼żen ob burji 2.5. in je zna┼íal 72,4 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Pomladni izgled Krnskega pogorja 20.maja.

Korada je kot prvi ve─Źji hrib ki se dviguje iz Furlanske ravnice, zna─Źilno izpostavljena efektu orografskih padavin. V padavinsko bogatemu mesecu maju se je ta u─Źinek lepo izrazil pri skupni mese─Źni koli─Źini padavin, saj jih je postaja na Koradi zabele┼żila kar 328,4 mm, skoraj dvakrat toliko kot le nekaj kilometrov oddaljeno Kojsko:

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 12┬░C (po dekadah: 11,6┬░C; 9,9┬░C; 14,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 17,2┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 7,3┬░C (16.5.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 4,3┬░C (16.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,1°C (28.5.)

Skupna koli─Źina padavin: 328,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 58,4 mm (13.5.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 53,1 km/h (1.5.)

Najmo─Źnej┼ía nevihta je Gori┼íka brda obiskala 23. maja. Na sliki je izrazit ‘shelf cloud’ pred nevihto. Razen mo─Źnega naliva s strelami in grmenjem ter nekaj zrn sodre drugih z nevihtami povezanih pojavov nismo zaznali. Ve─Ź superceli─Źnih neviht je bilo v Furlaniji tudi v zadnjih dneh meseca maja:

Za konec ┼íe dve zanimivosti, ena vremenska, druga astronomska. Na sliki levo so prikazani oblaki tipa Kumulus fractus nad So┼íko dolino ob prehodu nevihte z zgornje slike. Razvijejo se na obmo─Źju vzgornika, pod bazo nevihtnega oblaka, kjer je zrak ohlajen od padavin. Slika desno prikazuje sonce 9. maja, ko se je zgodil najzanimivej┼íi astronomski pojav tega meseca, tranzit planeta Merkurja prek son─Źeve ploskve. Pojav je relativno redek, tokrat je opazovanje motila obla─Źnost, zato je kvaliteta posnetka slab┼ía. Merkur je majcena pikica na spodnji levi polovici son─Źeve ploskve. Naslednji tak dogodek bomo lahko opazovali 11. novembra 2019:

 

Viri:

  • vremenske postaje na WineAndWeather.net

Pogled na vremensko sliko 14. aprila nam je razkril zanimivo situacijo s postavitvijo zra─Źnih mas, kakr┼ínih smo bolj vajeni pozimi. Anticiklonalna blokada Atlantika ter globok prodor polarnega zraka iz severne Evrope je bil skrb zbujajo─Ź predvsem za kmetijstvo. Kombinacija mrzlega zraka in jutranje razjasnitve po ve─Źernem prehodu hladne fronte je nakazovala veliko verjetnost pozebe. Globoka dolina s hladnim zrakom se je nad na┼íimi kraji zadr┼żevala ve─Ź┬ádni, kar je verjetnost za pozebo ┼íe pove─Źevalo. Najhladnej┼íi zrak v vi┼íinah nas je dosegel 16. aprila in katastrofa je bila na izpostavljenih legah neizogibna.

Spust polarnega zraka iz severa Evrope in polo┼żaj hladne fronte:

 

 

 

 

 

Hladna fronta je v ponedeljek, 14. aprila najprej dosegla severovzhodno in severno Slovenijo. Ob ugodnih pogojih so se pojavljale nevihte, nekatere med njimi superceli─Źne. Dobri pogoji za mo─Źne nevihte so vladali tudi v Furlaniji ter predvsem obalnem pasu severnega Jadrana. Modeli so prognozirali med 500 in 750 J/kg MLCAPE-a, izjemnih 60 do 70 vozlov DLS-ja ter okoli 200 m2/s2 SREH-a 0-3 km. Kot lahko vidimo na Videmski 12z sonda┼żi, smo imeli tudi lep veering profil, ┼íe lep┼íi ju┼żno od Vidma, kjer je pri tleh pihal jugovzhodnik. Lokalno konvergenco je najbolje predvidel WRF na Meteonetwork.it, saj je do eksplozivnega pro┼żenja prvih neviht pri┼ílo prav na mestih, ki jih je predvidel ta model. Nevihte so hitro prerasle v konvektivno linijo, ki se je le po─Źasi pomikala iz Furlanije in Krasa proti severnemu Jadranu. Po poro─Źilih stormchaserjev na terenu, je bilo med njimi tudi ve─Ź superceli─Źnih neviht z manj┼ío to─Źo. Vse dogajanje je bilo pomaknjeno ju┼żno od Gori┼íke in Gori┼íkih Brd, kjer smo ostali prakti─Źno suhi, ─Źe izvzamemo nekaj ploh, ki so nastale za hladno fronto. Na obmo─Źju Krasa je lokalno padlo tja do 65 mm de┼żja, kar nam razkriva slika radarske akumulacije padavin.

Iniciacija neviht 14/04/2014 v Furlaniji:

Sonda┼ża Udine 12z 14/04/2014 in squall linija preko Krasa:

 

Do jutra, 15. aprila, se je hladna fronta pomaknila dlje proti Dalmaciji, nad nami pa smo ┼że imeli hladen polarni zrak. Jutro je bilo jasno z burjo, zato so bile temperature vendarle vi┼íje od pri─Źakovanj in pozebe smo se za ta dan re┼íili.┬áMinimalne temperature po postajah v Gori┼íkih Brdih in Poso─Źju so bile: Kojsko 9,5┬░C (6:38), Korada 4,1┬░C (6:50), Dolgi Laz 2,8┬░C (6:50), Neblo 7,2┬░C (3:40), Deskle 7,2┬░C (3:27). Burja mo─Źnej┼íih sunkov ni dosegala, pihalo je do 50 km/h.

Burja je vztrajala tudi naslednje jutro, 16. aprila, vendar le na izpostavljenih mestih. Doline in kotline so bile v brezvetrju, kar je ob jasnem jutru z nizko zra─Źno vlago┬áin dejstvu, da nas je v vi┼íinah dosegel najhladnej┼íi zrak, lahko rezulturalo le v eni stvari, pozebi! V So┼íki dolini se je temperatura na 2m spustila do okoli 0┬░C le za kratek ─Źas, od lokacije do lokacije pa so bile razlike v temperaturah velike, odvisno tudi od tega, koliko je kje pihalo. Po poro─Źilih prebivalcev je bila slana zjutraj razporejena zelo neenakomerno, ponekod je sploh ni bilo. Pozeba je prizadela le rastline, ki rastejo blizu tlom, torej vrtnine in polj┼í─Źine, medtem ko sta jo sadno drevje in vinska trta odnesla brez huj┼íih posledic.

Nevihtna linija ju┼żno od Nove Gorice 14. aprila (slika 1), virge in odli─Źna vidljivost 15. aprila (slika 2 in 3), son─Źni zahod z virgami nad Novo Gorico (slika 4):

Postavitev zra─Źnih mas dne 16.04. nad Evropo:
Huje je bilo v Gori┼íkih Brdih. Vremenska postaja Casino Venko Neblo je┬ázabele┼żila Tmin (2m) pri -0,8┬░C, temperatura pa je ostala pod ledi┼í─Źem kar 3 ure in pol. Lokalno so bile zabele┼żene ┼íe ni┼żje temperature. Poro─Źila iz Ple┼íiva, predvsem vinogradov pod vasjo, na italijanski strani meje, poro─Źajo o Tmin kar -2,7 C. Mladike vinske trte, ki┬áso┬ápri nekaterih sortah (chardonnay) ┼że dosegle dol┼żino 20 do 30 cm, je slana popolnoma po┼żgala. Podobno je bilo tudi z zgodnjimi pinoti, manj ┼íkode je le na bolj poznih sortah. Da je bila plast ledenega zraka debela, se vidi na trtah z visoko kordonsko vzgojo, ki v Ple┼íivem niso ni─Ź manj prizadete kot trte na enojnem, ali dvojnem Gujotu. Mladike so po─Źrnele in se su┼íijo. Trta bo ponovno odgnala iz spe─Źih brstov, katerih rodnost je bistveno manj┼ía, zato bo ┼íkoda v teh vinogradih velika. Tmin po postajah v Gori┼íkih Brdih in Poso─Źju: Neblo -0,8┬░C, Deskle 0,1┬░C (6:23), Kojsko 6,3┬░C (5:51), Korada 2,1┬░C (5:54), Dolgi Laz 1,9┬░C (4:42), Ren─Źe 4,9┬░C (2:53), Paljevo 1,0┬░C (5:39), Gorenje Polje 0,2┬░C (6:55), Okroglo 2,3┬░C (5:03). V jutro s slano so se zbudili tudi marsikje drugod po Sloveniji. Tmin iz vremenskih postaj Agencije za okolje so slede─Źe:┬áBilje pri Novi Gorici 0.4 ┬░C, Celje -0.3 ┬░C, ─îrnomelj 0.0 ┬░C, Katarina nad Ljubljano 3.0 ┬░C, Ko─Źevje -1.4 ┬░C, Kredarica -12.4 ┬░C, Letali┼í─Źe Cerklje ob Krki -0.4 ┬░C, Letali┼í─Źe Edvarda Rusjana Maribor 3.4 ┬░C, Letali┼í─Źe Jo┼żeta Pu─Źnika Ljubljana -0.2 ┬░C, Letali┼í─Źe Lesce 4.9 ┬░C, Letali┼í─Źe Portoro┼ż 3.8 ┬░C, Lisca -0.6 ┬░C, Ljubljana 1.9 ┬░C, Murska Sobota 1.3 ┬░C, Novo mesto 0.1 ┬░C, Postojna 2.0 ┬░C, Rate─Źe -4.0 ┬░C, Slovenj Gradec 0.5 ┬░C, Vojsko 0.0 ┬░C.

Potek temperature in graf vetra na vremenski postaji Casino Venko Neblo v no─Źi iz 15. na 16. april:

Posledice pozebe na vinski trti pod vasjo Plešivo v Goriških Brdih:

 

 

 

 

 

 

Vidljivost je bila v dneh 16. in 17. aprila odli─Źna, relativna zra─Źna vlaga pri tleh pa zelo nizka, saj je na posameznih postajah padla vse do 21 %. V popoldnevih so se pojavljale ┼ítevilne plohe, vendar padavine zaradi nizke zra─Źne vla┼żnosti ve─Źinoma niso dosegle tal, pojavljale so se virge. 16. aprila zve─Źer se je burja ponovno okrepila, mo─Źneje je pihalo v predalpskem svetu. Vremenska postaja Dolgi Laz je zabele┼żila najmo─Źnej┼íi sunek pri 61 km/h. V jutru 17. aprila se je odcepljeno jedro hladnega zraka ┼że po─Źasi pomikalo proti vzhodu. Nad na┼íimi kraji se je ┼íe naprej zadr┼żeval suh, vendar nekoliko manj mrzel zrak kot prej┼ínji dan. Temperature so se zjutraj na izpostavljenih mestih (Neblo) ┼íe spustile pod ni─Ź, vendar le za kratek ─Źas in dodatnega stopnjevanja ┼íkode, vsaj v ve─Źjem obsegu, ni bilo. V Jonskem morju je nastalo ciklonsko obmo─Źje, ki je popoldne z obla─Źnostjo vplivalo tudi na nas. Leto┼ínji april povsem opravi─Źuje svojo muhasto naravo, saj imamo opraviti s ┼ítevilnimi odcepljenimi jedri in nestanovitnim vremenom s plohami. Koli─Źine padavin so majhne, vendar so tla ┼íe od obilnega zimskega de┼żevja vsaj globje dobro namo─Źena.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin