Tag: povprečje

Pet let je v meteorološkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje čas, ko se že lahko prične igrati s statistiko meteoroloških spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pričela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno beleži podatke. V Goriških brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi daljše obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvišjega reda v Goriških brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po daljšem času nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno zaživela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji še vedno premalo, da bi lahko vlekli kakršnekoli zaključke.

Povprečna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu znaša 13°C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozračja v zadnjih desetletjih zagotovo višja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski višini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi značilnostmi ima petletno povprečje pri 13,8°C. Najhladnejše leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3°C, najtoplejši pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14°C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povprečna temperatura februarja nižja od povprečne temperature januarja, ki velja za najhladnejši mesec v Goriških brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povprečna mesečna temperatura februarja 2012 je znašala vsega 2°C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabeležili nobenega izrazito hladnega obdobja, še več, januarji so bili večinoma topli. Januar 2014 je imel povprečno temperaturo kar 7°C. Hkrati je bil najhladnejši januar 2011 s 3,2°C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za več dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledično pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski čas. Povprečna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 – 1980) je 3,9°C, v Kojskem (2011 – 2015) pa 4,8°C.

V zadnjih letih so bila vroča poletja z dlje časa trajajočim vročinskimi valovi in sušo pogosta. Med leti 2011 – 2014 smo bili vročine deležni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvišja izmerjena temperatura sedaj znaša 37,1°C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil presežen kar za 0,8°C. Nedvomno bi lahko šlo še višje, a je sredi dneva nastalo več pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozračja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in preprečila nadaljnje segrevanje tega dne. Temperatura v Kojskem je dosegla maksimum pri 37,1°C. Slika spodaj levo prikazuje močnejšo pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo večino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje močno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je sprožila še nekoliko bolj zgodaj v dnevu kot pulzi prejšnjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno že pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povprečne temperature v Kojskem med vročinskimi valovi so zelo visoke, že kar tropske. Ponoči živo srebro le izjemoma pade pod 20°C. Najvišja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24°C. Povprečna temperatura ta dan je znašala 29,7°C, kar je še vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabeležili 32 tropskih noči (Tmin >= 20°C) in 43 vročih dni (Tmax >= 30°C). Srednja mesečna temperatura julija je znašala 25,1°C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povprečna pomlad, zelo vroče poletje ter ponovno povprečna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je znašala 1141,2 mm (povprečje 2011 – 2015: 1583,4 mm). Povprečna količina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 – 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm dežja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke oblačnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povprečje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm dežja. Srednja vrednost za petletno obdobje znaša 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm dežja).

Povprečne mesečne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manjše:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela črta na grafu predstavlja petletno povprečje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namočeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaključek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih beleženja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo že analizirali v člankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le še nekaj najzanimivejših nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakršno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlepša supercelična nevihta v letošnjem letu je Furlanijo in Goriško obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in živela do Nove Gorice, kjer je prešla v linijo. Ker je pri tleh pihal močan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogočila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Goriškimi Brdi je nastalo nekaj superceličnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu. Sledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki doslej še niso bile objavljene, a bi bilo škoda, da ostanejo spregledane. Začnimo z Novo Gorico ponoči 10. novembra, ko je megla bila bitko s šibko burjo, posledično so se deli mesta občasno pokazali iz megle (slika levo). Delno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zvečer je bila megla še nekoliko plitvejša kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zvečer nekoliko višje kot prejšnje dni. V večernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj). Desno zgoraj je večerni pogled na Števerjan in Cerovo v Goriških Brdih. Največja svetlobna packa v megli ob ‘otočku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti večja kot prejšnje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v. Tekom dneva se je dvigovala in do konca dneva prešla v nizko oblačnost. S tem je bilo konec pravljičnih razgledov, prevladovati je pričela dolgočasna sivina, ki nas je spremljala tudi večino decembra. Gotovo najzanimivejši pojav so bile senčne preslikave cerkvice Svetega Križa nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identičen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na briške vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gričev. Na slikah vasi Vedrijan z Višnjevikom v ozadju ter Šmartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po sončnem vzhodu pričela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le še cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Križ na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil še en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zvečer nad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Križa nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom ponoči temperatura spustila pod ledišče. V Kojskem smo bili priča nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav (slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • AŽMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORIŠKIH BRD. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

Jutranje sneženje v Novi Gorici 4.1.

Po dolgem času dodajamo nekaj statičnih podatkov iz vremenskih postaj Kojsko, Korada in Dolgi Laz. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je vstopila v šesto leto neprekinjenega delovanja, medtem ko si na preostalih dveh lokacijah še prizadevamo za zagotovitev neprekinjenih nizov podatkov. Žal je to zaradi pomanjkanja časa kar zahteven projekt.

Januar 2016 je prinesel nekaj zimskih trenutkov, predvsem s sneženjem 4.1. tudi na Goriškem in v Goriških brdih. Še ene zimske epizode smo bili deležni med 14. in 22. januarjem, ko je nad 700 m n.m.v. 14.1. zapadlo okoli 10 cm snega, nato pa je naše kraje preplavil mrzel polarni zrak. V nižinah smo te dni beležili mrzla jutra ter razmeroma hladne, a večinoma sončne popoldneve. V hribih temperatura pogosto ni segla nad ledišče. Konec meseca je sledila izrazita otoplitev, ki je predvsem na Primorsko prinesla nizko oblačnost in dolgočasne, nadpovprečno tople, sive dneve pod jugozahodnim vetrom v višinah.

Preidimo k januarski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko – Goriška Brda – 243 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 4°C (po dekadah: 3,1°C; 3,8°C; 5,1°C)
Najvišje dnevno povprečje = 10,7°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -1,5°C (4.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 14
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najnižja izmerjena temperatura = -4,1°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 12,7°C (12.1.)

Večer po sneženju v Kojskem 4.1.

Če primerjamo letošnji januar s preostalimi petimi, ki jih je postaja na tej lokaciji beležila, ugotovimo, da je bil tretji najhladnejši in 0,7°C hladnejši od šestletnega povprečja postaje. Zanimivo je, da gre za januar z največ hladnimi dnevi v zgodovini postaje. V preteklosti smo le te šteli takole:

2015: 1
2014: 0
2013: 5
2012: 10; 1 leden dan
2011: 13

Posebej bodeta v oči januarja 2014 in 2015, ki sta bila zelo topla, zanimivo je tudi, da smo v šestih letih zmogli le en leden dan. 4.1.2016 smo sicer ledeni dan zgrešili za vsega desetinko stopinje.

Število dni s padavinami = 11
Število dni s padavinami (>2 mm) = 7
Skupne mesečne padavine = 98 mm
Najvišja dnevna količina padavin = 34,8 mm (9.1.)
Najvišja intenziteta padavin = 16,8 mm/h (10.1.)
Število dni s snežno odejo = 1 (4.1.)
Maksimalna višina snežne odeje = 5 cm

Sneženje 14.1. v Dolgem Lazu (Foto: alviva.si)

Z 98 mm je januar 2016 celo drugi najbolj moker mesec na vremenski postaji Kojsko v zadnjih 6 letih. Najbolj moker je seveda januar 2014 s 411,5 mm, tretji pa januar 2013 s 96,4 mm. Zaradi ekstremno namočenega januarja 2014 je januarsko povprečje trenutno postavljeno na 134,8 mm. Več o namočenosti letošnje zime pa konec februarja.

  • Korada – Kanalski Kolovrat – 812 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 1,3°C (po dekadah: 1,3°C; 0,1°C; 2,5°C)
Najvišje dnevno povprečje = 7,1°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -4,6°C (19.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 16
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 4
Najnižja izmerjena temperatura = -6,4°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 8,9°C (26.1.)

Skupna količina padavin: 118,6 mm
Največja dnevna količina padavin: 41,1 mm (11.1.)

  • Dolgi Laz – severna Banjška Planota – 888 m n.m.v.

Povprečna mesečna temperatura = 0,6°C (po dekadah: 0,4°C; -0,7°C; 1,9°C)
Najvišje dnevno povprečje = 6,8°C (11.1.)
Najnižje dnevno povprečje = -6,1°C (3.1.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 20
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 6
Najnižja izmerjena temperatura = -7,9°C (19.1.)
Najvišja izmerjena temperatura = 10,8°C (26.1.)

Skupna količina padavin: 215,4 mm
Največja dnevna količina padavin: 104,1 mm (11.1.)

Zaradi neogrevanega dežemera je težko izvleči iz podatkov točno število dni s padavinami, saj se je sneg v dežemeru topil več dni zapored, skupno imamo tako 20 padavinskih dni. Ustrezno rešitev za ogrevanje dežemera na tej lokaciji še iščemo. Nasploh bo leto 2016 leto novih izivov. Predvsem se bo treba osredotočiti na boljše, redno vzdrževanje teh dveh višje ležečih postaj in skušati zagotoviti čimmanj izpadov podatkov, ki so se v preteklosti redno dogajali. Težave so jasno povezane predvsem in samo s časom, katerega vedno primanjkuje.

Snežna idila 15.1. v od žledu opustošenih gozdovih pod Špilami (1020 m) – S Banjška Planota

Snežna meja 15.1. nad vasjo Kanalski Lom na severu Banjške Planote

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za konec še ena zanimivost s področja astronomije. Tekom decembra 2015 in januarja 2016 smo imeli na nebu obisk v obliki kometa C/2013 US10 Catalina. Spodnji širokokotni posnetki kometa so nastali v noči iz 16. na 17. januar iz vasi Dolgi Laz na severu Banjške Planote. Zanimiv dvorepi komet je te dni potoval skozi ozvezdje Velikega medveda, med svetlo dvojno zvezdo Mizar ter galaksijo M101 (spodaj). Komet s sijem okoli sedme magnitude s prostim očesom ni bil viden. Razmeroma dobre posnetke je dovoljevala dobra transparenca ozračja v polarni zračni masi in na razmeroma visoki nadmorski višini, čeprav je tudi v tem delu Slovenije žal nebo že zelo močno svetlobno onesnaženo.

Komet Catalina z okolico

Povečana slika kometa Catalina z galaksijo M101 spodaj in dvozvezdjem Mizar (Zeta Velikega medveda)

V juniju so se temperature prvič povzpele preko 30°C. Prvi del meseca je bil še razmeroma hladen in deževen s pogostimi prehodi hladnih front, druga polovica pa je bila vroča in skoraj popolnoma suha. 1. junija se je nekaj ploh in neviht pojavilo v večernem času. 4. junija nas je dosegla hladna fronta in prinesla nekoliko večjo količino padavin. Sledilo je nekaj suhih dni, nato smo imeli spremenljivo vreme s pogostimi nevihtami med 9. in 13. junijem. Več o dogajanju v tem času si lahko preberete na spodnji povezavi:

Močne nevihte v Furlaniji, Benečiji in Zahodni Sloveniji 9-13/06/2012

V drugi polovici meseca se je nad naše kraje razširil azorski anticiklon. Temperature so se nad 30°C prvič povzpele 16. junija. 21. junija, na prvi dan poletja je hladna fronta potovala severno od nas, preko Avstrije. V okolici Gradca se je razvilo nekaj močnih superceličnih neviht, ki so s seboj prinesle preko 5 cm debelo točo. 25. junija je hladna fronta dosegla tudi naše kraje. Pogoji za močne nevihte so bili pravzaprav odlični, a so le te zaradi pomanjkanja konvektivne inhibicije popokale vsevprek, posledično močnejših izoliranih neviht ni bilo. Vseeno je v Furlaniji in Benečiji nastalo 5 supercelic, ki so nosile tudi točo. V Goriških Brdih je ponekod padlo 5 do 10 mm dežja, v Biljani sploh nič. Do konca meseca je vročina spet pritisnila.

Junij 2012 je bil bistveno toplejši od povprečja. Na uradni meteorološki opazovalnici v Biljah pri Novi Gorici so zabeležili kar 2,8°C toplejši junij od povprečja v letih 1971 – 2000. Vročih dni (Tmax>30°C) je bilo 12, povprečje znaša vsega 3,8 dneva. Kot je letos že v navadi, je bil tudi junij nadpovprečno osončen. Zabeležen je bil 1 dan s točo.

Podatki (Bilje – junij 2012 / dolgoletno povprečje 1971 – 2000):

  • Povprečna temperatura na 2m: 22,1°C / 19,3°C
  • Povprečna maksimalna temp. na 2m: 27,8°C / 25,5°C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 34,2°C / 34,6°C
  • Povprečna minimalna temp. na 2m: 16,2°C / 13,2°C
  • Absolutna minimalna temp. na 2m: 10,1°C / 3,8°C
  • Število toplih dni (Tmax >= 0°C): 18 / 17,5
  • Število vročih dni (Tmax>30°C): 12 / 3,8
  • Padavine: 106,5 mm / 145 mm
  • Število dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 11 / 12,9
  • Število dni z nevihto: 4 / 6,2
  • Število dni s točo: 1 / ni podatka
  • Trajanje sončnega obsevanja: 277 ur / 230 ur

Kako so mesec junij 2012 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo / VP Korada:

Temperature:

Povprečna temperatura zraka: 21,5°C / 22,4°C / 21,7°C / 18,2°C
Minimalna temperatura zraka: 11,6°C (14.6.) / 12,4°C (5.6.) / 9,6°C (14.6.) / 9,4°C (13.6.)
Maksimalna temperatura zraka: 34,0°C (19.6.) / 34,3°C (19.6.) / 34,2°C (19.6.) / 28,5°C (19.6.)
Najvišja minimalna temperatura: 22,7°C (23.6.) / 23,2°C (23.6.) / 18,9°C (23.6.) / 20,9°C (20.6.)
Najnižja maksimalna temperatura: 19,5°C (2.6.) / 20,1°C (12.6.) / 20,3°C (12.6.) / 15,4°C (12.6.)
Število toplih dni (Tmax>25°C): 17 / 18 / 18 / 9
Število vročih dni (Tmax>30°C): 9 / 13 / 12 / 0
Število tropskih noči (Tmin>20°C): 6 / 9 /0 / 1

Zračna vlaga (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povprečna relativna zračna vlažnost: 71 % / 56,6 % / 76,1 %
Maksimalna relativna zračna vlažnost: 97 % (11.6.) / 95 % / 100 %
Minimalna relativna zračna vlažnost: 36 % (18.6.) / 27 % / 34 %
Minimalna temperatura rosišča: 9,4°C (6.6.) / 6,1°C / 9,3°C
Maksimalna temperatura rosišča: 22,4°C (20.6.) / 19,4°C / 24,1°C

Padavine:

Število dni s padavinami: 9 / 8 / 15* / 13
Število dni s padavinami nad 2 mm: 8 / 8 / 7 / 10
Število dni s točo: 1 / 1 / 1 / ni podatka
Skupna količina padavin: 106,0 mm / 110,5 mm / 110,8 mm / 157,1 mm
Največja dnevna količina padavin: 26,0 mm (12.6.) / 27,4 mm (11.6.) / 34,0 mm (11.6.) / 38,1 mm (1.6.)
Največja intenziteta padavin: 116,4 mm/h (1.6.) / 111 mm/h (12.6.) / 97,6 mm/h (11.6.) / ni podatka

Veter:

Najvišja dnevna povprečna hitrost vetra: 38,6 km/h (13.6.) / 14,5 km/h (23.6.) / 8 km/h (23.6.) / 27,5 km/h (23.6.)
Najmočnejši sunek vetra: 57,9 km/h (25.6.) / 46 km/h (13.6.) / 37 km/h (23.6.) / 59,4 km/h (26.6.)
Pot vetra (Windrun): 8128,9 km / 4356,3 km / 1922,4 km / ni podatka

Zračni tlak (za vremensko postajo Korada ni podatkov):

Povprečen zračni tlak: 1013,2 hPa / ni podatka / ni podatka
Max zračni tlak: 1021,3 hPa (15.6.) / 1020 hPa / 1020,4 hPa
Min zračni tlak: 999,9 hPa (12.6.) / 999 hPa / 999,1 hPa

* – Na vremenski postaji Casino Venko Neblo je dežemer večkrat zabeležil manjše količine padavin ponoči, v obliki rose.

Grafi:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v juniju 2012:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v juniju 2012:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Casino Venko Neblo v juniju 2012:

Gibanje povprečne dnevne temperature in padavine na AVP Korada v juniju 2012:

Primerjava povprečnih dnevnih temperatur v juniju 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur v juniju 2012 na vseh štirih postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur v juniju 2012 na vseh štirih postajah:

Viri:

Mesečno vremensko poročilo na WineAndWeather.net o vremenu v Goriških Brdih nastaja v sodelovanju z bjana.net in Casino Venko Neblo.

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin