Tag: posočje

Obdobja vročega vremena letošnje poletje pogosto pretrgajo hladne fronte, ki prinesejo prepotrebno osvežitev in skrbijo za primerno namočenost tal. V nasprotju z Dolenjsko, kjer suša letos močno pritiska, smo v Goriških brdih povprečno namočeni. Dolgoletno povprečje (1978 – 2005) na vremenski opazovalnici Vedrijan (ARSO) od začetka leta do konca julija znaša 838 mm. Vremenska postaja Kojsko ima v obdobju 2011 – 2016 do konca julija povprečje 856 mm. V letošnjem letu je padlo do 11.7. že 807 mm padavin:

11. julija je Slovenijo od severozahoda dosegla nova vremenska fronta z višinskim jedrom hladnega zraka. Pred fronto je prek Furlanije pihal jugovzhodnik, ki je prinašal vlago iznad severnega Jadrana. Videmska 12z sondaža je kazala 1800 J/kg CAPE-a, vrednost je bila proti večeru in tik pred fronto lokalno še veliko višja. Jugovzhodnik pri tleh je višje povijal v močan zahodnik do okoli 50 vozlov. V plasti 0-6 km smo imeli okoli 20 m/s DLS-ja, kar je predstavljalo ugodno okolje za razvoj močnih neviht.

Karte vetrov, geopotencialov in temperatur na 500 hPa, ki prikazujejo položaj fronte:

 

Vertikalna sondaža iz Vidma ob 12z. Kot je iz sondaže razvidno, je bila atmosfera dokaj vlažna z le eno bolj suho plastjo na okoli 600 hPa. Posledično je bila nevarnost močnejših sunkov vetra in debelejše toče ob nevihtah manjša:

Preko dneva so se močne supercelične nevihte z debelo točo pojavljale predvsem na Štajerskem, močnejši nalivi pa so se obnavljali v zgornjem Posočju. Največ padavin so zabeležile postaje na območju Sedla v žlebeh (Sella Nevea) v Kaninskem pogorju, in sicer 135,4 mm ter Korit (Coritis – Rezija), kjer je padlo 95 mm dežja.

Razporeditev padavin v Furlaniji in zahodni Sloveniji:

Pozno popoldne je Benečijo od zahoda dosegel obširen MCS, glavnina katerega je preko severnega Jadrana v večernih urah dosegla južno Istro ter Kvarner. Na severnem delu MCS-ja je ena močnejša nevihta potovala ob jugovzhodni obali Benečije, a je oslabela. Nova močna nevihta je nastala južno od Vidma in že v kakih 20 minutah dosegla Goriška brda. Nevihto so spremljali predvsem močni nalivi ter zmeren nevihtni piš. Vremenska postaja v Kojskem je zabeležila maksimalni sunek vetra pri 56,3 km/h. Glede na videno, je nevihta sprva kazala supercelične lastnosti (odklon iz smeri v desno, wall cloud), domnevno je šlo za HP (high precipitation) supercelico, ki je kasneje prešla v linearno nevihtno linijo in odpotovala v notranjost Slovenije.

Animacija radarske slike padavin (ARSO – klik na sliko za animacijo):

Pogledi na štiri faze nevihte, od iniciacije do supercelice z vidnim ‘wall cloud-om’ in RFD-jem na desni do prehoda v linijo. Zadnja slika (spodaj desno) prikazuje pogled proti severozahodu po nevihti, ko je bil v Furlaniji viden ‘shelf cloud’ nevihte severno od Goriških brd:

 

 

Panorama nevihtne linije nad Goriškimi brdi s ‘shelf cloud-om’:

Grafi iz vremenske postaje Kojsko, ki prikazujejo dogajanje ob prehodu fronte. Temperatura se je prek dneva gibala okoli 27°C, ob prehodu nevihte je padla na 20°C. Zrak je bil prek dneva zelo vlažen, relativna vlaga ni padla pod 65 %:

 

Temperatura rosišča se je cel dan gibala okoli 21°C. Obilica vlage je pomenila veliko razpoložljive energije za nastanek močnih neviht (slika levo). Na desnem grafu je viden nenaden padec tlaka ob samem prehodu hladne fronte:

 

Močan naliv je trajal med 20 minut in pol ure. Jakost naliva je presegla 200 mm/h. Maksimalni sunek ob gust fronti je znašal 56,3 km/h:

 

Padavine so po prehodu fronte hitro ponehale. V Brdih in delu Soške doline so v nevihti padle sledeče količine padavin:

25,1 mm Kojsko
24,9 mm Korada
23,9 mm Vedrijan
22,1 mm Deskle
21,0 mm Anhovo
19,4 mm Ravna pri Ligu
19,1 mm Biljana
18,0 mm Okroglo – Banjšice
17,6 mm Paljevo
16,4 mm Šlovrenc
15,8 mm Višnjevik
14,2 mm Vipolže

Še analiza količin padavin v Sloveniji (ARSO). Lepo sta vidna dva pasova padavin. Večji del južne Slovenije je ostal praktično brez kapljice:

Viri:

Pogled na vremensko sliko 14. aprila nam je razkril zanimivo situacijo s postavitvijo zračnih mas, kakršnih smo bolj vajeni pozimi. Anticiklonalna blokada Atlantika ter globok prodor polarnega zraka iz severne Evrope je bil skrb zbujajoč predvsem za kmetijstvo. Kombinacija mrzlega zraka in jutranje razjasnitve po večernem prehodu hladne fronte je nakazovala veliko verjetnost pozebe. Globoka dolina s hladnim zrakom se je nad našimi kraji zadrževala več dni, kar je verjetnost za pozebo še povečevalo. Najhladnejši zrak v višinah nas je dosegel 16. aprila in katastrofa je bila na izpostavljenih legah neizogibna.

Spust polarnega zraka iz severa Evrope in položaj hladne fronte:

 

 

 

 

 

Hladna fronta je v ponedeljek, 14. aprila najprej dosegla severovzhodno in severno Slovenijo. Ob ugodnih pogojih so se pojavljale nevihte, nekatere med njimi supercelične. Dobri pogoji za močne nevihte so vladali tudi v Furlaniji ter predvsem obalnem pasu severnega Jadrana. Modeli so prognozirali med 500 in 750 J/kg MLCAPE-a, izjemnih 60 do 70 vozlov DLS-ja ter okoli 200 m2/s2 SREH-a 0-3 km. Kot lahko vidimo na Videmski 12z sondaži, smo imeli tudi lep veering profil, še lepši južno od Vidma, kjer je pri tleh pihal jugovzhodnik. Lokalno konvergenco je najbolje predvidel WRF na Meteonetwork.it, saj je do eksplozivnega proženja prvih neviht prišlo prav na mestih, ki jih je predvidel ta model. Nevihte so hitro prerasle v konvektivno linijo, ki se je le počasi pomikala iz Furlanije in Krasa proti severnemu Jadranu. Po poročilih stormchaserjev na terenu, je bilo med njimi tudi več superceličnih neviht z manjšo točo. Vse dogajanje je bilo pomaknjeno južno od Goriške in Goriških Brd, kjer smo ostali praktično suhi, če izvzamemo nekaj ploh, ki so nastale za hladno fronto. Na območju Krasa je lokalno padlo tja do 65 mm dežja, kar nam razkriva slika radarske akumulacije padavin.

Iniciacija neviht 14/04/2014 v Furlaniji:

Sondaža Udine 12z 14/04/2014 in squall linija preko Krasa:

 

Do jutra, 15. aprila, se je hladna fronta pomaknila dlje proti Dalmaciji, nad nami pa smo že imeli hladen polarni zrak. Jutro je bilo jasno z burjo, zato so bile temperature vendarle višje od pričakovanj in pozebe smo se za ta dan rešili. Minimalne temperature po postajah v Goriških Brdih in Posočju so bile: Kojsko 9,5°C (6:38), Korada 4,1°C (6:50), Dolgi Laz 2,8°C (6:50), Neblo 7,2°C (3:40), Deskle 7,2°C (3:27). Burja močnejših sunkov ni dosegala, pihalo je do 50 km/h.

Burja je vztrajala tudi naslednje jutro, 16. aprila, vendar le na izpostavljenih mestih. Doline in kotline so bile v brezvetrju, kar je ob jasnem jutru z nizko zračno vlago in dejstvu, da nas je v višinah dosegel najhladnejši zrak, lahko rezulturalo le v eni stvari, pozebi! V Soški dolini se je temperatura na 2m spustila do okoli 0°C le za kratek čas, od lokacije do lokacije pa so bile razlike v temperaturah velike, odvisno tudi od tega, koliko je kje pihalo. Po poročilih prebivalcev je bila slana zjutraj razporejena zelo neenakomerno, ponekod je sploh ni bilo. Pozeba je prizadela le rastline, ki rastejo blizu tlom, torej vrtnine in poljščine, medtem ko sta jo sadno drevje in vinska trta odnesla brez hujših posledic.

Nevihtna linija južno od Nove Gorice 14. aprila (slika 1), virge in odlična vidljivost 15. aprila (slika 2 in 3), sončni zahod z virgami nad Novo Gorico (slika 4):

Postavitev zračnih mas dne 16.04. nad Evropo:
Huje je bilo v Goriških Brdih. Vremenska postaja Casino Venko Neblo je zabeležila Tmin (2m) pri -0,8°C, temperatura pa je ostala pod lediščem kar 3 ure in pol. Lokalno so bile zabeležene še nižje temperature. Poročila iz Plešiva, predvsem vinogradov pod vasjo, na italijanski strani meje, poročajo o Tmin kar -2,7 C. Mladike vinske trte, ki so pri nekaterih sortah (chardonnay) že dosegle dolžino 20 do 30 cm, je slana popolnoma požgala. Podobno je bilo tudi z zgodnjimi pinoti, manj škode je le na bolj poznih sortah. Da je bila plast ledenega zraka debela, se vidi na trtah z visoko kordonsko vzgojo, ki v Plešivem niso nič manj prizadete kot trte na enojnem, ali dvojnem Gujotu. Mladike so počrnele in se sušijo. Trta bo ponovno odgnala iz spečih brstov, katerih rodnost je bistveno manjša, zato bo škoda v teh vinogradih velika. Tmin po postajah v Goriških Brdih in Posočju: Neblo -0,8°C, Deskle 0,1°C (6:23), Kojsko 6,3°C (5:51), Korada 2,1°C (5:54), Dolgi Laz 1,9°C (4:42), Renče 4,9°C (2:53), Paljevo 1,0°C (5:39), Gorenje Polje 0,2°C (6:55), Okroglo 2,3°C (5:03). V jutro s slano so se zbudili tudi marsikje drugod po Sloveniji. Tmin iz vremenskih postaj Agencije za okolje so sledeče: Bilje pri Novi Gorici 0.4 °C, Celje -0.3 °C, Črnomelj 0.0 °C, Katarina nad Ljubljano 3.0 °C, Kočevje -1.4 °C, Kredarica -12.4 °C, Letališče Cerklje ob Krki -0.4 °C, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 3.4 °C, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana -0.2 °C, Letališče Lesce 4.9 °C, Letališče Portorož 3.8 °C, Lisca -0.6 °C, Ljubljana 1.9 °C, Murska Sobota 1.3 °C, Novo mesto 0.1 °C, Postojna 2.0 °C, Rateče -4.0 °C, Slovenj Gradec 0.5 °C, Vojsko 0.0 °C.

Potek temperature in graf vetra na vremenski postaji Casino Venko Neblo v noči iz 15. na 16. april:

Posledice pozebe na vinski trti pod vasjo Plešivo v Goriških Brdih:

 

 

 

 

 

 

Vidljivost je bila v dneh 16. in 17. aprila odlična, relativna zračna vlaga pri tleh pa zelo nizka, saj je na posameznih postajah padla vse do 21 %. V popoldnevih so se pojavljale številne plohe, vendar padavine zaradi nizke zračne vlažnosti večinoma niso dosegle tal, pojavljale so se virge. 16. aprila zvečer se je burja ponovno okrepila, močneje je pihalo v predalpskem svetu. Vremenska postaja Dolgi Laz je zabeležila najmočnejši sunek pri 61 km/h. V jutru 17. aprila se je odcepljeno jedro hladnega zraka že počasi pomikalo proti vzhodu. Nad našimi kraji se je še naprej zadrževal suh, vendar nekoliko manj mrzel zrak kot prejšnji dan. Temperature so se zjutraj na izpostavljenih mestih (Neblo) še spustile pod nič, vendar le za kratek čas in dodatnega stopnjevanja škode, vsaj v večjem obsegu, ni bilo. V Jonskem morju je nastalo ciklonsko območje, ki je popoldne z oblačnostjo vplivalo tudi na nas. Letošnji april povsem opravičuje svojo muhasto naravo, saj imamo opraviti s številnimi odcepljenimi jedri in nestanovitnim vremenom s plohami. Količine padavin so majhne, vendar so tla še od obilnega zimskega deževja vsaj globje dobro namočena.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin